2. 11. 2021, 06:00 | Vir: STA

Slovenski tovornjaki lani prepeljali le odstotek manj blaga

Profimedia

Prevoz in promet blaga sta bila lani zaradi epidemije covida-19 v vseh transportnih panogah manjša kot leto prej, kljub ukrepom pa so slovenski tovornjaki prepeljali 90,9 milijona ton blaga, kar je le odstotek manj kot leta 2019. Vlaki so medtem prepeljali 19,4 milijona ton blaga, kar je 11 odstotkov manj kot predlani.

Slovenska cestna tovorna vozila so po podatkih statističnega urada lani opravila 22,7 milijarde tonskih kilometrov, kar je šest odstotkov manj kot leto prej. Vlaki so prevozili 4,7 milijarde tonskih kilometrov, kar je 11 odstotkov manj.

V pristaniškem prometu so lani pretovorili 18,3 milijona ton blaga, kar glede na leto prej predstavlja 17-odstotni padec. Največ blaga je bilo po podatkih statistikov pretovorjenega v velikih kontejnerjih (44 odstotkov), sledili so suhi razsuti tovor (26 odstotkov), tekoči razsuti tovor (18 odstotkov), drug generalni tovor ter mobilne RO-RO enote (oba po šest odstotkov).

Bolj kot tovorni promet so protikoronski ukrepi lani prizadeli prevoz in promet potnikov, največje negativne posledice pa sta občutila pristaniški in letališki promet.

V cestnem javnem linijskem prevozu, ta zajema medkrajevni in mednarodni prevoz, so lani prepeljali 13,2 milijona potnikov, kar je 53 odstotkov manj kot leta 2019. V mestnem javnem linijskem prevozu so jih našteli 25,3 milijona, kar je 57 odstotkov manj.

Prevoz potnikov v železniškem prevozu se je lani glede na leto 2019 zmanjšal na 8,2 milijona potnikov oz. za 41 odstotkov. Število z vlaki prepeljanih potnikov sicer že nekaj let upada, lani pa je bil upad predvsem zaradi epidemije covida-19 še izrazitejši.

Na slovenska mednarodna letališča je lani prispelo ali z njih odpotovalo 300.000 potnikov, kar je 83 odstotkov manj kot prejšnje leto.

V slovenskih pristaniščih pa so pozdravili zgolj 114 potnikov, potem ko so jih leta 2019 skoraj 144.000. Celoten potniški promet v slovenskih pristaniščih lani ni dosegel niti enega odstotka prometa iz prejšnjega leta. Zaradi epidemije v nobenem od slovenskih pristanišč lani ni pristala niti ena ladja za križarjenje.

Je bilo pa ob koncu lanskega leta v Sloveniji registriranih 1,2 milijona osebnih avtomobilov, kar je približno toliko kot ob koncu leta 2019. Povprečna starost registriranih osebnih avtomobilov se, odkar na statističnem uradu spremljajo ta podatek, skoraj enakomerno zvišuje. Lani je dosegla najvišjo vrednost v desetletju, in sicer 10,4 leta, kar je natančno dve leti več kot v 2011.

Povprečno najstarejše osebne avtomobile so vozili v goriški statistični regiji (12 let), povprečno najmanj stare pa v osrednjeslovenski statistični regiji (9,8 leta). Ta statistična regija ostaja edina, v kateri so osebni avtomobili stari povprečno manj kot 10 let.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel