Slovensko gospodarstvo bo hitro našlo nadomestne trge

EU je v sedmih dneh ruske vojne proti Ukrajini sprejela doslej najstrožje sankcije v svoji zgodovini, ki bodo po napovedih izjemno oslabile rusko gospodarstvo in industrijo, prizadele pa bodo tudi članice unije.

Sankcije različno učinkujejo na članice unije, saj so gospodarsko različno tesno povezane z Rusijo. Največji vpliv se pričakuje v tistih državah, kjer je največja odvisnost od ruske energije, je povedal Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Finančni ministri EU po Šircljevih besedah na včerajšnjem izrednem virtualnem sestanku, sklicanem zaradi vojne v Ukrajini, niso govorili o nikakršnih številkah niti niso opravili primerjalne analize učinka sankcij proti Rusiji na članice unije, šlo je zgolj za izmenjavo mnenj.

Slovenija ima po ministrovih navedbah izredno robusten finančni sistem in dovolj rezerv, da pomaga gospodarstvu. "Gospodarstvo Slovenije je takšno, da bo zelo hitro našlo nadomestne trge in kupce," je poudaril minister. Ob tem je zatrdil, da bo prizadetim gospodarskim sektorjem pomagala tudi država, zlasti pri odpiranju trgov.

V tem trenutku po Šircljevih besedah v Sloveniji ni ocen, kaj dosedanja vojna in sankcije pomenijo za gospodarstvo. Vsekakor ruska agresija ne bo okrepila gospodarske rasti, bo pa učinek v Sloveniji veliko manjši kot v drugih državah, je dejal minister.

To po njegovih besedah kažejo prve analize finančnega ministrstva, je pa zelo veliko neznank. To je sedmi dan vojne, ne ve se, kako dolgo bo še trajala, kakšni bodo protiukrepi in kakšen bo dolgoročen učinek dosedanjih sankcij, je pojasnil Šircelj.

Na vprašanje, kako bi morebitni ruski protiukrepi v jeklarskem sektorju vplivali na slovensko gospodarstvo, je minister odgovoril, da v tem trenutku o tem ne more podati nikakršne informacije.

Vojna v Ukrajini sicer po Šircljevih besedah pomeni tveganje zvišanja cen energije in hrane, kar bi vplivalo na inflacijo, zato se mora evropski finančni in gospodarski sektor na to pripraviti.

Ministri bodo maja in junija podrobneje pogledali, kaj vojna v Ukrajini pomeni za reformo evropskih fiskalnih pravil in odstopno klavzulo, uvedeno zaradi pandemije covida-19, ki omogoča maksimalno prožnost pri uveljavljanju teh pravil in naj bi veljala do konca leta. Zaradi vojne v Ukrajini bi lahko zamrznitev proračunskih pravil veljala še prihodnje leto.

Pri tem se pričakuje, da bo Evropska komisija že sredi tega meseca predstavila finančne projekcije, kaj vojna v Ukrajini pomeni za bruto domači proizvod, inflacijo ter javne finance v EU, je povedal slovenski minister.

O učinku sankcij na rusko gospodarstvo, zlasti blokade rezerv ruske centralne banke, pa je Šircelj dejal, da je ruska centralna banka zvišala obrestno mero na 20 odstotkov, da je rubelj padel za 30 odstotkov ter da bo velik tudi učinek sankcij na celotno rusko družbo in predvsem finančni sistem in gospodarstvo.

Rusija po Šircljevih besedah na srednji rok finančno tega pritiska ne more zdržati, sploh ne ob stroških, ki jih ima zaradi vojne. "Rusinje in Ruse čakajo težki časi," je ocenil.

Ministri so razpravljali tudi o razširitvi sankcij, na primer izključitvi dodatnih ruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift in izključitvijo Belorusije iz tega sistema, a konkretnih odločitev na tem izrednem neformalnem sestanku po Šircljevih besedah niso sprejeli.

Izpostavili so zlasti problem izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut ter pozvali Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo, naj preučita možnosti za preprečitev izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, je povedal Šircelj.

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je sicer napovedal nadaljnje ukrepe v povezavi s kriptovalutami, da bi preprečili izogibanje sankcijam. Napovedal je tudi, da bo unija 600 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini najverjetneje sprostila sredi meseca.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek napovedala najmanj pol milijarde evrov humanitarne pomoči, ministri pa so danes govorili o 600 milijonih.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel