Snežni leopardi se umikajo pred naraščajočo rejo drobnice

Snežni leopardi opravljajo vlogo vrhovnih plenilcev v gorskih ekosistemih in so odlično prilagojeni na ekstremne visokogorske razmere. Vseeno pa se njihovo število zmanjšuje zaradi izgube habitata, pomanjkanja plena, podnebnih sprememb ter preganjanja s strani človeka zaradi krzna in plenjenja domačih živali, so sporočili z ljubljanske biotehniške fakultete.

Do danes je na svetu preživelo le še okoli 3000 snežnih leopardov, ki so omejeni na visokogorja osrednje Azije, kjer jih največ živi na nadmorskih višinah med 2500 in 5500 metri.

Vseeno pa hitro naraščajoča živinoreja vedno bolj izpodriva divje živali, kar je še posebej izrazito v azijskih visokogorjih. Tako v Himalaji, Tibetu in Altaju se je močno dvignila reja drobnice, ki je v veliki meri posledica več milijard vrednega globalnega trga kašmira, najbolj cenjenega tipa volne.

Mednarodna znanstvena ekipa raziskovalcev iz Italije, Slovenije, Švice in Mongolije je v zadnjih letih opravila štiri ekspedicije na doslej še neraziskana območja Altaja, kjer živi druga največja svetovnega populacija snežnega leoparda. Njihov namen je bil pridobiti informacije o številu snežnih leopardov, ki so še preživeli v teh krajih, ter raziskati, kakšen vpliv ima naraščajoča živinoreja na tamkajšnje divje živali.

Raziskava je pokazala na pomembne vplive drobnice

Saj se ta pase tudi v naravnih rezervatih in narodnih parkih, kjer naj bi bila paša domačih živali prepovedana. Analiza je pokazala, da se snežni leopardi in do določene mere tudi sibirski kozorog izogibata mest, kamor se je razširila živinoreja.

"Rezultati kažejo, da bi lahko imel porast reje drobnice v azijskem visokogorju različne vplive na različne vrste. Najslabše jo bosta kot kaže odnesli najbolj ogroženi vrsti, to sta snežni leopard in tudi sibirski kozorog, ki je njegov najpomembnejši plen in z živino tekmuje za revno pašo v tem ekstremnem okolju. Domače živali ne izpodrivajo volkov, vendar imajo lahko tudi ti težave z naraščajočo živinorejo, saj pogosto postanejo žrtev rejcev drobnice, ki želijo preprečiti škodo na svojih živalih," je povedal slovenski raziskovalec z biotehniške fakultete Miha Krofel, ki je sodeloval pri raziskavi.

Na podlagi teh rezultatov raziskovalci opozarjajo, da ohranjanje ogroženih gorskih živalskih vrst očitno ni združljivo s hitrim širjenjem živinoreje v občutljiva visokogorska območja in priporočajo boljšo regulacijo nad prosto pašo živine vsaj v osrednjih delih zavarovanih območji. Prav tako ob hitrem širjenju živinoreje opozarjajo na pomen učinkovitih ukrepov za zaščito drobnice pred volkovi in drugimi plenilci, s čimer bi se lahko omejili konflikti ter posledično zakonito in nezakonito ubijanje divjih živali.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol