Presenetljivi rezultati kažejo, da tudi gospodarsko razvite države niso imune na velike družbene spremembe.
Srednji razred se v Evropi postopoma zmanjšuje, vendar so razmere med državami precej različne. Po podatkih Eurofounda se je med letoma 2007 in 2022 njegov delež zmanjšal v skoraj dveh tretjinah držav Evropske unije.
Raziskava izpostavlja sedem držav, v katerih so bile spremembe posebej opazne. Pri tem ni pomembno le, koliko se je srednji razred skrčil, temveč tudi, ali so ljudje prešli med premožnejše ali med tiste z nižjimi dohodki.
Na sedmem mestu lestvice je Nizozemska, kjer se je srednji razred zmanjšal za 3,7 odstotne točke, vendar predvsem zaradi prehajanja ljudi v višje dohodkovne skupine. Na šestem mestu je Češka z upadom za 2,7 odstotne točke, kjer so bili premiki večinoma usmerjeni navzdol. Sledi Litva, ki je izgubila 3,3 odstotne točke srednjega razreda, ob tem pa se sooča še z naraščajočo dohodkovno neenakostjo in posledicami visokih življenjskih stroškov.
Na četrtem mestu je Luksemburg, kjer se je srednji razred zmanjšal za 4,6 odstotne točke. Kljub visokemu življenjskemu standardu prebivalce močno obremenjujejo predvsem stanovanjski stroški. Tretje mesto zaseda Švedska, ki je s 6,7 odstotne točke zabeležila največji upad med vsemi državami EU. Vendar je pri njej pomembno, da je približno 70 odstotkov ljudi, ki so zapustili srednji razred, prešlo med premožnejše prebivalce.
Na drugem mestu je Bolgarija, kjer se je srednji razred zmanjšal za 4,6 odstotne točke. Država ima že sicer najmanjši srednji razred v EU, saj vanj spada približno 51 odstotkov prebivalstva. Poleg tega se sooča z visoko dohodkovno neenakostjo, večina prehodov iz srednjega razreda pa je bila usmerjena med prebivalce z nižjimi dohodki. Zaradi takšnega razvoja je položaj bolgarskega srednjega razreda posebej zaskrbljujoč.
Malta na prvem mestu
Na prvo mesto se je uvrstila Malta, kjer se je srednji razred zmanjšal za 4,1 odstotne točke. Čeprav je bil upad manjši kot v nekaterih drugih državah, so ljudje srednji razred skoraj izključno zapuščali zaradi poslabšanja dohodkovnega položaja. Hkrati se je močno povečala tudi neenakost med prebivalci. Primerjava tako kaže, da največje zmanjšanje srednjega razreda še ne pomeni nujno najhujših razmer. Ključno je predvsem, ali ljudje postajajo premožnejši ali pa izgubljajo svojo finančno varnost.
