Odzivi staršev na podaljšanje jesenskih počitnic so po navedbah združenja zveze aktivov svetov staršev različni, največkrat odvisni od konkretne situacije posamezne družine. V zvezi ugotavljajo, da so v trenutnem stanju tudi starši v zelo težkem položaju, zato se sprašujejo, ali je odločitev o podaljšanju počitnic ta položaj kakorkoli izboljšala.
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Tone Meden je za STA povedal, da se ponovno kaže, da v tako kompleksnem sistemu, kot je šolski, z enim splošnim ukrepom ali modelom lahko rešimo le del težav.
"Sprašujemo se, ali vseeno ne bi bilo bolje, da pristojni pripravijo le nekaj delujočih modelov in definirajo kriterije za njihovo uvedbo, odločanje o tem, kdaj kateri model uvesti, pa prepustijo nižjim ravnem odločanja, regijsko oziroma lokalno," je dejal Meden.
To po njegovem mnenju ne pomeni, da bi morali vso odgovornost odločanja prevzeti le ravnatelji. Dokončno odločitev bi se ob sodelovanju šolstva, zdravstva, socialnega zdravstva, civilne zaščite lahko prepustila tudi županom, je dejal.
Ob vseh pripravah, ki naj bi jih izvajali poleti, se uvaja ukrep, ki ni bil predviden.
V nadaljevanju je Meden spomnil na načelno mnenje združenja, ki so ga objavili julija v dokumentu Priprava osnovnih šol na novo šolsko leto - pogled staršev in ki tudi v novih okoliščinah ni nič drugačno. V njem so zapisali, da je šola vrednota in bi se morali prizadevati, da bi bili otroci deležni čim več šolskih aktivnosti, če le okoliščine omogočajo, v prostorih šole.
V istem dokumentu so izrazili tudi pričakovanje, da se čas počitnic na najboljši možni način izkoristi za pripravo na novo šolsko leto. V združenju se zdaj sprašujejo, v kolikšni meri se je tako tudi zgodilo.