Ob nedeljah na volitve: supervolilno leto je v Sloveniji prineslo zamenjavo na vseh najvišjih položajih

Leta 2022 se bomo spominjali kot supervolilnega leta, v katerem so državljani kar petkrat, nekateri tudi šestkrat odšli na volišča. Dobili smo nove predsednico republike, sklic DZ, vlado in vodstva slovenskih občin. Izvoljena je bila tudi nova sestava DS, volivci pa so se na referendumih izrekali o uveljaviti treh zakonov.

Državnozborske volitve prinesle zmago novinke

Državljani so se na volišča prvič odpravili 24. aprila, ko so potekale državnozborske volitve. Na njih je slavila nova stranka Gibanje Svoboda, ki je v 90-članskem državnem zboru osvojila kar 41 poslanskih mandatov. V DZ so se uvrstile še SDS, NSi, SD in Levica. Preostalih 16 strank oz. list je ostalo pred parlamentarnimi vrati. Volitve je zaznamovala visoka volilna udeležba, saj je na volišča prišlo skoraj 71 odstotkov volilnih upravičencev.

Novi sklic državnega zbora, v katerega je bilo tokrat izvoljenih rekordno število žensk, se je na ustanovni seji sestal 13. maja, tedaj so poslanci za svojo predsednico izvolili Urško Klakočar Zupančič. Po volitvah je vlado s SD in Levico sestavil predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Novo vlada je mandat začela 1. junija.

Na predsedniških volitvah prvič slavila predsednica

Poleg novega sklica DZ in nove vlade smo dobili tudi novo predsednico republike Natašo Pirc Musar, prvo žensko na tem položaju. Nova predsednica je bila izvoljena 13. novembra, v drugem krogu volitev, v katerem se je pomerila s prvouvrščenim kandidatom iz prvega kroga Anžetom Logarjem. Volivci so ji namenili skoraj 54 odstotkov glasov, Logarju pa dobrih 46 odstotkov. V prvem krogu 23. oktobra se je sicer pomerilo sedem kandidatov. Prvega kroga se je sicer udeležilo 51,7 odstotka volivcev, drugega pa nekaj več, 53,6 odstotka.

Novoizvoljena predsednica republike, ki je po dveh mandatih nasledila Boruta Pahorja, je v DZ zaprisegla 22. decembra, dan pozneje pa tudi prevzela predsedniške posle.

Nekatere spremembe tudi na občinah 

V Ljubljani, Mariboru in Kopru volivci podelili županom še en mandat, s celjskega prestola se je moral posloviti Šrot. Nova vodstva je dobilo tudi 212 slovenskih občin. V prvem krogu lokalnih volitev 20. novembra so volivci izvolili župane v 165 občinah, od tega v polovici od 12 mestnih občin. Tedaj so potekale tudi volitve članov občinskih svetov, ponekod tudi v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.

V 47 občinah pa v prvem krogu nihče od županskih kandidatov ni dobil več kot 50-odstotne podpore in je bil za njihovo izvolitev potreben drugi krog. Ta je potekal 4. decembra, ko so župane dobile še preostale občine, tudi šest mestnih. Skupaj so volivci med 212 občinami še en mandat zaupali 147 županom, tudi sedmim v mestnih občinah. Največje število županov je bilo izvoljenih brez uradne strankarske podpore.

Po novem pa 29 občin vodijo županje, kar je največ doslej.

Na volišča je na občinskih volitvah prišla manj kot polovica volivcev: v prvem krogu je bila udeležba nekaj manj kot 48-odstotna, glasovanja v drugem krogu pa se jih je udeležilo le dobrih 42 odstotkov, kar je najmanj doslej.

(SEZNAM) Vsi zmagovalci in poraženci drugega kroga županskih volitev: prihaja mladi val, v turističnem biseru pa bo glavni kočijaž in čarodej

Volivci na referendumih pritrdili vladnim zakonom

Državljani so se na volišča odpravili še 27. novembra, ko so na zakonodajnih referendumih, za katere so podpise zbrali v SDS, odločali o uveljavitvi sprememb zakona o vladi, sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Ti prinašajo reorganizacijo vlade z 20 ministri, uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi z letom 2024 in nov način upravljanja RTVS.

Večina volivcev je glasovala za uveljavitev vseh treh zakonov, najbolj prepričljivo so potrdili novelo zakona o RTVS, za katero jih je glasovalo skoraj 63 odstotkov. Referendumskega glasovanja se je udeležilo slabih 42 odstotkov volilnih upravičencev, kar je ena najvišjih udeležb na zakonodajnih referendumih doslej.

Omenjeni zakoni so začeli veljati tik pred koncem leta, 28. decembra, zakon o RTVS pa bo moral, kot kaže, prestati še ustavno presojo.

Volitve v državni svet

V supervolilnem letu smo dobili tudi novo sestavo državnega sveta. Svetniki sicer niso voljeni neposredno, pač pa jih na volilnih zborih volijo elektorji. Za svetniška mesta, ki jih zasedajo predstavniki funkcionalnih interesov, so jih določile interesne organizacije. Za mesta, ki so namenjena predstavnikom lokalnih interesov, pa občinski in mestni sveti.

Nova sestava DS, v katerem sedi 22 predstavnikov lokalnih interesov in 18 predstavnikov funkcionalnih interesov, je bila na volilnih zborih izvoljena 23. in 24. novembra. Med 40 novoizvoljenimi svetniki jih je 17 v svetniških klopeh sedelo že v prejšnjem mandatu. Volitve so precej prevetrile predvsem vrste svetnikov, ki zastopajo lokalne interese.

Novoizvoljeni svetniki so se na ustanovni seji sestali 12. decembra, ko ni uspel prvi poskus izvolitve predsednika DS. Teden dni pozneje pa so v drugem krogu za novega predsednika izvolili Marka Lotriča.

Slovenija letos stopila kar nekaj korakov nazaj: označeni smo celo kot problematični