Švedska tožilka vložila uradno zahtevo za pridržanje Assangea

Britanske oblasti so Assangea aretirale 11. aprila na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Po tem je švedska tožilka Eva-Marie Persson dejala, da je bil "Assange aretiran v Veliki Britaniji, tako da so pogoji za zahtevo za njegovo izročitev na podlagi evropskega pripornega naloga znova izpolnjeni, kar pa ni veljalo pred 11. aprilom".

Pridržanje osebe v odsotnosti je običajen del švedskega sodnega postopka, ko je osumljenec v drugi državi ali ko ga ne morejo najti. Če bo sodišče pridržanju ugodilo, bo to prvi korak na poti do morebitne izročitve Assangea Švedski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropski nalog za prijetje in predajo je sodna odločba, ki jo ena od držav članic EU izda in pošlje drugi državi članici z namenom, da se oseba, ki je navedena v nalogu, prime in preda državi, ki je nalog izdala. Organom pregona omogoča aretacijo osumljencev brez dolgotrajnih postopkov tradicionalnega izročanja.

Preiskave niso mogli nadaljevati zaradi nedosegljivosti

Švedske oblasti so sicer leta 2017 proti Assangeu končale preiskavo zaradi domnevnega posilstva, saj je bila takratna tožilka mnenja, da ne morejo nadaljevati preiskave, ker Assange, ki je bival na ekvadorskem veleposlaništvu, ni bil dosegljiv.

47-letnika posilstva obtožuje ženska, ki se je z njim srečala avgusta leta 2010 na konferenci Wikileaksa v Stockholmu. Obtožuje ga spolnega odnosa, med katerim je spala, poleg tega pa ni uporabljal zaščite. Pred tem naj bi sicer večkrat zavrnila nezaščiten spolni odnos.

Assange trdi, da je privolila v spolni odnos in pristala na to, da ne uporabita zaščite. Zaradi spolnega napada so ga sicer preiskovali v še enem primeru, a je ta leta 2015 zastaral.

Aretacija po odvzemu državljanstva

Britanske oblasti so ustanovitelja Wikileaksa aretirale potem, ko mu je Ekvador odvzel državljanstvo in mednarodno zaščito. Britansko sodišče ga je v začetku maja obsodilo na 50 tednov zaporne kazni, ker je kršil določila pogojnega izpusta. Assange je bil namreč leta 2012 po aretaciji zaradi obtožb posilstva izpuščen na prostost, a se je potem izognil odločanju o izročitvi s pobegom na ekvadorsko veleposlaništvo, saj se je bal, da bi ga Švedska izročila ZDA.

Britansko sodišče medtem obravnava ameriško zahtevo za izročitev. Uradno so ga v ZDA obtožili zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Švedska tožilka Eva-Marie Persson je dejala, da je odločitev, katera zahteva za izročitev bo imela prednost, na strani oblasti Združenega kraljestva.

Zasegli Assangeovo lastnino

Ekvadorsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so tožilci in policisti začeli identificirati in zasegati Assangeovo lastnino na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, ki bi lahko služila kot dokaz v ameriški preiskavi o objavi zaupnih dokumentov. Kot so dodali, bodo zasežene predmete poslali v Ekvador, kjer jih bodo analizirali.

Če bo ekvadorsko tožilstvo presodilo, da bi morali katere od predmetov poslati v Washington, bodo to v skladu s pravnimi normami storili, preostale predmete pa bodo izročili Assangeovim zastopnikom, so še sporočili iz Quita.

Iz Wikileaksa so pred tem sporočili, da naj bi Ekvador danes dovolil ameriškim predstavnikom vstop v veleposlaništvo v Londonu, ki naj bi zasegli njegovo lastnino, med drugim njegove rokopise, pravne dokumente, zdravstvene podatke in elektronske naprave. Med tem "nezakonitim" dejanjem ne bo navzoč ne Assange niti njegovi odvetniki, so poudarili. Pojasnili so, da zaseg njegove lastnine krši zakone o zaščiti zdravstvenih podatkov in zaupnosti pravnih dokumentov ter zaščito medijev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord