Umor? Nasilna smrt? Samomor? Daleč od tega. Lobanja, ki jo je leta 1995 naplavilo na znano plažo, je skrivala neverjetno zgodbo. Zgodbo, ki je potrebovala dve desetletji, da so jo strokovnjaki končno razvozlali.
Leta 1995 je na plažo v Longportu v ameriški zvezni državi New Jersey naplavilo človeško lobanjo. Nihče ni vedel, komu pripada. Zdelo se je, da gre za še eno skrivnost morja, ki bo za vedno ostala brez odgovora. Toda skrivnostni Atlantik s tem ni končal svoje zgodbe.
Leta 1999 so manj kot tri kilometre stran v Margatu našli dodatne kostne ostanke iste osebe. Še več fragmentov so odkrili leta 2013 v Ocean Cityju. Preiskovalci so neznanca poimenovali "Scattered Man John Doe" oziroma raztreseni neznani moški. Dolga desetletja je njegova identiteta ostajala uganka. Nihče ni slutil, da kosti pripadajo človeku, ki je umrl že v času, ko so po morjih plule lesene ladje in ko je svet šele stopal v industrijsko dobo.
Preboj se je zgodil šele leta 2023, ko je policija zvezne države New Jersey primer predala centru za preiskovalno genetsko genealogijo na univerzi Ramapo. Znanstveniki in študenti so začeli analizirati DNK ostankov ter podatke primerjati z javnimi genealogskimi bazami.
Sledi so jih vodile vse do družin iz Connecticuta, katerih korenine segajo v 17. stoletje. Študenti so nato mesece preučevali stare časopise, arhive in zapise o brodolomih ob obali New Jerseyja. Takrat so naleteli na članek iz decembra 1844.
Pisalo je o ladji Oriental, ki je iz Connecticuta plula proti Filadelfiji s 60 tonami marmorja za znameniti Girard College. Ladja naj bi zaradi puščanja vode potonila blizu obale pri Brigantine Shoalu. Vseh pet članov posadke je umrlo. Kapitan ladje je bil 29-letni Henry Goodsell.
Vse se je začelo ujemati. Genetski podatki, zgodovinski zapisi in lokacija brodoloma. Ko so raziskovalci pridobili vzorec DNK Goodsellovega potomca, je prišla dokončna potrditev. Aprila 2025, skoraj 181 let po brodolomu, je skrivnostni "Scattered Man" končno dobil ime. Ironično je Henry Goodsell več časa preživel kot neznana lobanja na obali Atlantika, kot pa kot živ človek. Umrl je pri 29 letih, njegovi posmrtni ostanki pa so skoraj dve stoletji čakali, da jih nekdo poveže z izgubljeno zgodbo iz zime leta 1844.
Preiskovalci poudarjajo, da primer dokazuje neverjetno moč sodobne genetike. Še pred nekaj leti bi bilo skoraj nepredstavljivo, da bi lahko identificirali ostanke iz 19. stoletja zgolj s pomočjo oddaljenih sorodnikov in javnih baz DNK. "To je opomnik, da noben primer ni prestar za rešitev," je dejal načelnik policije Patrick J. Callahan. Po njegovih besedah sodobna znanost omogoča, da odgovore dobijo celo družine, ki jih od resnice ločujejo generacije.
A zgodba ima tudi nenavaden in nekoliko melanholičen epilog. Po poročanju ameriških medijev Goodsellovi potomci njegovih ostankov niso želeli prevzeti. Tako bodo kosti človeka, ki ga je morje skoraj dve stoletji vračalo na obalo, ostale shranjene v državnem arhivu.
