Znanstveniki prepričani, da so v ledenem morju našli ključ do večne mladosti.
Medtem ko človek že od nekdaj sanja o življenju krepko čez 100 let, v arktičnih vodah že stoletja mirno plava bitje, ki to dejansko zmore. Gre za grenlandskega kita, največjega prebivalca severnih morij in najdlje živečega sesalca na Zemlji, ki lahko doseže starost tudi do 211 let!
Njegova življenjska doba je tako izjemna, da so lovci z Aljaske v telesih nekaterih osebkov našli sulice iz 19. stoletja in ostanke časov, ko so se po svetu še vozile kočije. Znanstvenike medtem že desetletja muči vprašanje: kako lahko to bitje živi dvakrat dlje od človeka? In to brez znakov staranja?
Odgovor se, kot kaže, skriva v beljakovini, imenovani CIRBP, ki jo v takšnih količinah ne proizvaja nobena druga znana žival. V novi raziskavi, objavljeni v reviji Nature, so znanstveniki z univerze v Rochesterju ugotovili, da ta beljakovina popravlja poškodbe DNK, natančneje zlome obeh verig dvojne vijačnice, ki običajno povzročajo bolezni, mutacije in s tem krajšo življenjsko dobo.
"To dokazuje, da je mogoče živeti dlje, kot je običajna življenjska meja človeka," je dejala vodilna raziskovalka dr. Vera Gorbunova, ki je dodala: "Grenlandski kit je edini toplokrvni sesalec, ki živi dlje od nas, zato njegovo telo razkriva mehanizme, ki omogočajo izjemno dolgoživost."
Ko so znanstveniki beljakovino CIRBP vnesli v človeške celice, so opazili, da se obnova DNK bistveno izboljša, celice pa so živele dlje od običajnih. Še bolj zanimivo je, da se količina te beljakovine poveča pri nižjih temperaturah, kar sovpada z ledenim okoljem, v katerem ti kiti živijo.
V nasprotju s pričakovanji se je pokazalo, da njihovo telo ustvarja manj rakotvornih mutacij in da njihove celice potrebujejo manj sprožilcev za razvoj bolezni. Z drugimi besedami: narava je v teh ogromnih bitjih ustvarila popoln mehanizem popravljanja genov, ki jim omogoča stoletja dolgo življenje brez degeneracije. Znanstveniki zdaj iščejo način, kako ta proces prenesti na ljudi. Če bi uspeli sprožiti enako delovanje beljakovine CIRBP tudi v človeškem telesu, bi lahko dramatično upočasnili staranje in morda celo podaljšali življenje na 150 ali 200 let.
Toda raziskovalci opozarjajo: med kitom in človekom je več kot 94 milijonov let evolucijske razlike. Pot do za zdaj nepredstavljive starosti bo zato še dolga, a morda se je s to raziskavo pravkar odprlo novo poglavje v zgodovini medicine ...
