Mimo Zemlje se je zapodil skrivnostni popotnik iz vesolja ...
Interstelarni obiskovalec 3I/ATLAS je 19. decembra zdrsnil mimo Zemlje in sprožil eno najobsežnejših astronomskih opazovalnih kampanj doslej. Obenem pa tudi val govoric o morebitnih nezemeljskih signalih. A raziskovalci SETI so zdaj razblinili vse dvome: iz globin kometa ni prišel niti en sam šum, ki bi ga lahko pripisali inteligentnemu viru.
3I/ATLAS je šele tretji potrjeni medzvezdni objekt, ki je obiskal naše Osončje. V primerjavi z ʻOumuamujem in Borisovim je še bolj eksotičen: star je več kot sedem milijard let, prihaja iz galaktičnega debelega diska in potuje s hitrostjo približno 210.000 km/h. Med preletom je bil sicer še vedno varno oddaljen okoli 270 milijonov kilometrov od Zemlje, a kljub temu povzročil globalni znanstveni vihar.
Ker je nastal pri drugi zvezdi – morda v smeri ozvezdja Strelca – je 3I/ATLAS za znanstvenike prava časovna kapsula. V nekaj tednih je objekt opazovalo na desetine vesoljskih in zemeljskih teleskopov, med njimi James Webb, Europa Clipper, Parkerjeva sonda in celo evropska misija JUICE, ki potuje proti Jupitru.
James Webb je z infrardečimi instrumenti razkril osupljive podrobnosti:
- jedro, ki je nenavadno bogato z ogljikovim dioksidom,
- curke vodne pare, ki iz kometa brizgajo s hitrostjo 40 kg na sekundo,
- in celo skrivnostni protirep, jet plinov, usmerjen proti Soncu.
Poleg tega sta XRISM in XMM-Newton komet prvič v zgodovini interstelarnih obiskovalcev posnela v rentgenski svetlobi, kar je razkrilo dolge, megličaste sledi interakcije s Sončevim vetrom. Kot ob vsakem medzvezdnem obisku so družbena omrežja eksplodirala s teorijami o domnevnih tehnosignaturah: od radijskih oddaj do "umetnih manevrov".
Zato je projekt Breakthrough Listen 18. decembra sprožil najobsežnejše iskanje signalov doslej: Green Bankov teleskop je prečesal frekvence med 1 in 12 GHz z občutljivostjo, ki bi zaznala moč ene same mobilne naprave. Rezultati so nedvoumni: ni sledi umetnih radijskih emisij, ni anomalij, ni dokazov o tehnologiji. Namesto tega so teleskopi zaznali hidroksilne podpise – značilen produkt razpada vodnih molekul pod vplivom sončnega sevanja – ter naravne plinske curke, ki povzročajo rahla odstopanja v orbiti.
NASA je takoj potrdila: vse spremembe poti so povsem skladne z naravnim "outgassingom", ne z motorjem tuje civilizacije. 3I/ATLAS zdaj beži proti Jupitru, ki ga bo dosegel marca 2026, nato pa bo v 30-ih letih zapustil naše Osončje. A njegova kratka prisotnost je zapustila neprecenljive podatke: o sestavi tujih planetarnih sistemov, o raznolikosti kometov in o tem, kako se znanost lahko odzove, ko galaksija pošlje novega obiskovalca.
