Pod egiptovskim peskom sta več kot pet tisoč let molčali dve grobnici, zdaj pa bi njuni zidovi lahko razkrili skrivnost, ki sega vse do rojstva piramid.
Arheologi so na najdišču Džabal al Tajr v egiptovski pokrajini Minja odprli dve grobnici iz zgodnjega dinastičnega obdobja, ki ju človeško oko ni videlo približno pet tisočletij. In imeli so kaj videti ... Odkritje bi lahko pomembno dopolnilo razumevanje razvoja staroegipčanske grobne arhitekture in odgovorilo na vprašanje, kako so nastale prve zamisli, ki so pozneje vodile do gradnje znamenitih piramid v Gizi. Danes milijoni obiskovalcev občudujejo Keopsovo, Kefrenovo in Mikerinovo piramido, njihova zgodba pa se je - jasno - začela pisati že davno, davno tega. In na začetku sploh ni bila tako zelo pompozna. Njihove korenine segajo več stoletij dlje v preteklost, v čas prvih egiptovskih kraljev, ko so bile grobnice še precej preprostejše.
Najdišče Džabal al Tajr sicer ni tako slovito kot Dolina kraljev, vendar se je izkazalo za eno najpomembnejših arheoloških območij v Egiptu. Raziskave so pokazale, da je bilo pokopališče v uporabi vse od predinastičnega obdobja, torej še pred združitvijo Egipta pod kraljem Narmerjem okoli leta 3100 pr. n. št., pa vse do poznega obdobja med letoma 664 in 332 pr. n. št., ko so v Egiptu vladali zadnji domači faraoni.
Prve grobnice v Egiptu so bile preproste jame, obdane z opeko in ometom. V času Narmerja in prve dinastije pa so postajale vse večje in razkošnejše. Kralje so pokopavali v Abidosu, plemstvo pa v Sakari. Poleg podzemnih grobnih komor so začeli graditi tudi nadzemne mastabe – pravokotne kamnite ali opečnate zgradbe, namenjene shranjevanju grobnih pridatkov, ki so hkrati izražale družbeni položaj pokojnika. Prav mastabe veljajo za neposredne predhodnice piramid.
Na novo odkriti grobnici kažeta presenetljive podobnosti z grobnico kralja Hor-Dena iz Abidosa, ki je bila zgrajena okoli leta 2950 pr. n. št. Hor-Denova grobnica je bila največja iz obdobja prve dinastije in je obsegala obredno prizidavo, dve veliki shrambi ter kar 133 dodatnih prostorov okoli osrednje grobne komore. Podobnosti med najdbami po mnenju raziskovalcev nakazujejo, da so se napredne gradbene zamisli po Egiptu širile že zelo zgodaj, morda celo še pred dokončno politično združitvijo severnega in južnega Egipta.
Posebej zanimiva je bila zasnova prve grobnice. Arheologi so ugotovili, da so njene stene namenoma širše pri dnu in se proti vrhu postopoma ožijo. Takšna rešitev kaže, da so graditelji že tedaj razumeli načela porazdelitve teže in statične stabilnosti – znanje, ki je bilo pozneje ključno pri gradnji monumentalnih piramid.
Obe grobnici sta bili zgrajeni iz velikih kamnitih blokov, ki so jih delavci na gradbišče prinašali ali vlekli pod žgočim egiptovskim soncem. Pri prvi grobnici so bili nekateri kamni pozneje odstranjeni in verjetno ponovno uporabljeni drugje, vendar so preostali dovolj dobro ohranjeni, da so raziskovalci na njih prepoznali sledi rezanja in obdelave. Stene so bile dodatno utrjene z lesenimi nosilci. Nekateri so podpirali posamezne odseke, drugi pa so potekali po celotni dolžini zidov. Druga grobnica se je ohranila še bolje, saj je večina kamnitih blokov ostala na prvotnem mestu.
Odkritji nista edini pomembni najdbi na tem območju. Arheologi so v bližini našli tudi predinastične pokope s skrčenimi okostji, ovitimi v rastlinske preproge, ob katerih so stale keramične posode s črno obarvanimi robovi, značilne za kulturi Nakada II in Nakada III, ki sta predhodili prvi egiptovski dinastiji. Poleg tega so odkrili tudi grobove iz poznega obdobja z ostanki lesenih krst, kar potrjuje, da je bilo območje pokopališče skozi številna zgodovinska obdobja.
Raziskave se nadaljujejo, egiptovsko ministrstvo za turizem in starine pa poudarja, da območje verjetno skriva še številne grobnice in dragocene predmete. Vsaka nova najdba tako odpira novo poglavje v zgodbi o nastanku ene največjih civilizacij v zgodovini in približuje odgovor na vprašanje, kako so se rodile piramide, ki še danes veljajo za eno največjih arhitekturnih čudes človeštva.
