Pri sosedih so potrdili nove primere bolezni.
Na Hrvaškem so v Osječko-baranjski županiji in Virovitičko-podravski županiji potrdili nove primere afriške prašičje kuge. Slovenska uprava za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, vse, ki potujejo na Hrvaško, pa k veliki previdnosti.
Bolezen potrdili v dveh manjših obratih
V Osječko-baranjski županiji so bolezen potrdili v dveh manjših obratih, enem z enim prašičem in enem s tremi prašiči. Okrog okuženih obratov so takoj vzpostavili območje z omejitvami in izvedli ukrepe. Prav tako so bolezen potrdili pri divjem prašiču v Virovitičko-podravski županiji. Vsi primeri so znotraj območja, kjer že veljajo ukrepi zaradi afriške prašičje kuge, so sporočili iz slovenske uprave za varno hrano.
Razlog za izbruhe bolezni je po navedbah uprave neupoštevanje biovarnostnih ukrepov s strani rejcev domačih prašičev, ki so odšli na lov divjih prašičev.
Zaradi razširjenosti afriške prašičje kuge v soseščini uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva rejce prašičev k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo.
Upoštevati je treba ključne ukrepe
Kot so spomnili, so ključni ukrepi dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči ter nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.
V primeru suma na afriško prašičjo kugo (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska in podobno) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.
Ena največjih groženj evropski prašičereji
Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je afriška prašičja kuga razširjena.
Prav tako uprava poziva vse, ki se vračajo iz Hrvaške, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitnih ostankov hrane, prinesenih s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
Afriška prašičja kuga ostaja ena največjih groženj evropski prašičereji, saj povzroča ogromno gospodarsko škodo, so izpostavili.
