Če ne bomo takoj ukrepali, bodo sproščeni dnevi ob morskih obalah že kmalu postali le še lep spomin ...
Naši oceani se vse hitreje spreminjajo v ogromna smetišča. Naraščajoča plima plastičnih odpadkov duši morske ekosisteme, ogroža številne živalske vrste in – če ne bomo hitro ukrepali – utegne do sredine stoletja prekositi ribe po skupni teži. Tako opozarja WWF (World Wide Fund for Nature) v eni svojih najnovejših analiz stanja svetovnih morij.
Plastika je revolucionirala sodobno življenje že od svojega izuma v 50. letih prejšnjega stoletja. A ironija te tehnološke revolucije je očitna: večina plastike, ki smo jo proizvedli pred desetletji, še vedno obstaja – in najverjetneje bo še dolgo. Znanstveniki napovedujejo, da se bo količina plastike v oceanih v naslednjih 15 letih podvojila, do leta 2050 pa naj bi plastika po teži presegla vse ribe v morju.
Plastično onesnaženje danes ni omejeno le na obale. Prisotno je povsod – v zraku, tleh, pitni vodi, celo v hrani, ki jo zaužijemo. Mikrodelci plastike so bili najdeni tudi v človeških telesih, kar sproža nova vprašanja o morebitnih posledicah za zdravje. Še bolj alarmantno pa je dejstvo, da je večina plastike v oceanih očem skrita. Nahaja se pod površjem ali celo na samem dnu, vključno z najglobljo točko Zemlje, Marijanskim jarkom.
Vpliv na živalski svet je uničujoč. Po ocenah ima kar 90 odstotkov morskih ptic plastiko v želodcu, več kot polovica morskih želv pa jo je zaužila vsaj enkrat v življenju. Živali se lahko v odpadno plastiko zapletejo, jo pogoltnejo in zaradi nje poginejo – pogosto v dolgotrajnem in bolečem procesu. Poleg tega plastični delci pripomorejo tudi k razgradnji koralnih grebenov, enega najbogatejših morskih ekosistemov na planetu.
Z razpadanjem plastike v morju nastaja mikroplastika, ki jo zaužijejo ribe in drugi morski organizmi. Tako lahko pristane na naših krožnikih, a učinki na zdravje ljudi ostajajo neznanka. Gre za tihi alarm, ki pa se z vsakim dnem oglaša glasneje.
Kljub vsemu je upanje še živo. Vsak posameznik lahko prispeva k spremembi, opozarja WWF. Organizacija poziva k sprejetju globalnega pravno zavezujočega sporazuma Združenih narodov, s katerim bi svetovno skupnost obvezali k odpravi onesnaževanja oceanov s plastiko.
Znanstveniki in okoljski strokovnjaki sporočajo jasno: recimo ne nepotrebni embalaži, odrecimo se plastenkam, plastičnim kozarčkom in slamicam, nosimo stekleničke za večkratno uporabo, izbirajmo izdelke brez embalaže, kupujmo pametneje, reciklirajmo. In če le lahko, počistimo odpadke v svojem okolju.
Če ne zaradi sebe, pa vsaj zaradi tistih, ki si ne morejo pomagati sami – zaradi ptic, želv, rib in prihodnjih generacij. Oceani nam ne dajejo le hrane, temveč življenje. Zdaj je čas, da jim to povrnemo, svarijo strokovnjaki.
