Odprava, ki se je leta 1981 podala v osrčje Amazonije v iskanju zlata, se je spremenila v srhljivo zgodbo o preživetju in izginotju, ki še danes ostaja brez dokončnega odgovora.
Zdaj že kar davnega leta 1981 so se štirje pustolovci podali globoko v bolivijski del amazonskega pragozda. Privlačili so jih neokrnjena narava, obljube o zlatu in možnost srečanja z odmaknjenimi staroselskimi skupnostmi. Nihče od njih si ni predstavljal, da se bo odprava končala z izginotjem dveh udeležencev in eno najbolj pretresljivih zgodb o preživetju v divjini.
Osrednji junak zgodbe je Yossi Ghinsberg, mladi izraelski popotnik, ki je v Južno Ameriko odpotoval po navdihu knjige Papillon (Metulj) francoskega pisatelja Henrija Charriera. Na poti je spoznal švicarskega popotnika Marcusa Stamma, s katerim sta postala prijatelja, pozneje pa se jima je v bolivijskem La Pazu pridružil še ameriški fotograf Kevin Gale.
Njihove načrte je spremenilo srečanje s Karlom Ruprechterjem, ki se je predstavil kot poznavalec amazonske divjine. Obljubil jim je potovanje do odmaknjene staroselske skupnosti, med katerim bi lahko v rečnih nanosih iskali tudi zlato. Trojica je sprejela ponudbo in skupaj so se podali v pragozd.
Sprva je odprava potekala brez večjih zapletov. Potovali so ob reki Tuichi in prispeli do naselja Asariamas, kjer so obnovili zaloge. Toda globlje ko so prodirali v džunglo, zahtevnejše so postajale razmere. Hrane je začelo primanjkovati, Marcus Stamm pa je imel vse več zdravstvenih težav.
Odločitev, ki je za vedno spremenila njihove usode
Skupina se je odločila za vrnitev, vendar so namesto dolge hoje izbrali drugačno pot. Izdelali so splav, s katerim so nameravali po reki Tuichi doseči območje Curiplaya, kjer naj bi bilo po Ruprechterjevih besedah mogoče najti zlato, nato pa nadaljevati proti Rurrenabaqueju.
Načrt se je zapletel, ko so se približali nevarnim brzicam kanjona San Pedro. Ruprechter je opozoril, da nadaljevanje ni varno, in zavrnil potovanje po reki. Takrat se je četverica razdelila. Stamm je zaradi slabega zdravstvenega stanja odšel z Ruprechterjem proti naselju, kjer bi lahko poiskal pomoč, Ghinsberg in Gale pa sta nadaljevala s splavom. To je bilo zadnjič, da so bili vsi štirje skupaj.
Kmalu zatem sta Ghinsberg in Gale naletela na nevarne brzice. Tok je njun splav odnesel proti slapu, Gale pa se je uspel rešiti na obalo. Ghinsberga je voda odnesla naprej po reki, daleč od prijatelja in kakršnekoli pomoči. Začelo se je 19 dni dolgo preživetje v enem najzahtevnejših naravnih okolij na svetu.
Sam, brez hrane in z vse hujšimi poškodbami
Ghinsberg se je znašel popolnoma sam, brez ustrezne opreme in z zelo omejenimi možnostmi za iskanje hrane. Njegovo telo so prekrivali piki žuželk, nenehna vlaga pa je povzročila hude poškodbe stopal. Razmere so postajale vse hujše. V kožo so se mu naselile celo ličinke zajedavskih muh, bolečine pa so bile tako močne, da je v obupu poskušal izkoristiti pike ognjenih mravelj, da bi jih vsaj začasno preglasil.
Medtem je Gale po vrnitvi v civilizacijo začel iskati pogrešanega prijatelja. S pomočjo domačinov in pripadnikov staroselskih skupnosti je organiziral iskalno akcijo, ki je sprva potekala iz zraka, nato pa še s čolni po reki. Ko je bilo upanja že zelo malo, se je zgodil preobrat. Gale je na odmaknjenem delu rečnega brega opazil povsem izčrpanega Ghinsberga. Po 19 dneh samote, lakote in poškodb je bil izgubljeni popotnik končno rešen.
Dva sta izginila brez sledu
Čeprav se je Ghinsbergova zgodba končala z neverjetnim preživetjem, usoda preostalih dveh članov odprave ostaja neznana. Marcus Stamm in Karl Ruprechter sta po ločitvi od skupine izginila. Kljub obsežnim iskalnim akcijam niso našli njunih posmrtnih ostankov niti zanesljivih dokazov, ki bi pojasnili, kaj se jima je zgodilo. Njuno izginotje tako ostaja nerazrešeno že več kot štiri desetletja.
Ghinsberg je svojo izkušnjo pozneje opisal v knjigi Jungle, po kateri so posneli tudi istoimenski film iz leta 2017 z Danielom Radcliffom v glavni vlogi. Zgodba četverice je postala eno najbolj znanih pričevanj o nevarnostih amazonskega pragozda. Za tamkajšnje staroselske skupnosti je Amazonija že tisočletja dom, za nepripravljene obiskovalce pa lahko njena prostranost predstavlja izjemno nevarnost.
