Raziskovalci so v gorah naleteli na najdbo, ki tudi po številnih analizah ostaja zavita v debel plašč skrivnosti.
V osrčju kolumbijskih Andov so raziskovalci naleteli na eno največjih genetskih ugank Južne Amerike. V bližini bogotske planote so odkrili ostanke ljudi, starih približno 6000 let. Toda glej ga zlomka: njihov DNK ne ustreza nobenemu znanemu starodavnemu ali sodobnemu ljudstvu! Gre za populacijo, ki je skrivnostno izginila iz zgodovine - brez prednikov in brez potomcev.
Znanstveniki domnevajo, da gre za lovce in nabiralce, ki so se pred tisočletji naselili na planoti. Postopoma so prešli na poljedelski način življenja, nato pa skrivnostno izginili. Analiza DNK je pokazala, da niso v sorodu z današnjimi kolumbijskimi staroselci, temveč so genetsko bližje skupinam, ki živijo na področju Panamske ožine in govorijo jezike čibčanske skupine.
Raziskovalci menijo, da bi lahko to ljudstvo dolgo časa potovalo po regiji in se postopoma pomešalo z drugimi populacijami, dokler njihovi geni niso popolnoma izginili iz genetske slike sodobnih prebivalcev. A za zdaj ni nobenih konkretnih dokazov, kar njihovo identiteto dela še bolj skrivnostno.
Študija, objavljena v reviji Science Advances, opozarja, da je območje med Hondurasom in severnimi kolumbijskimi Andi ključno za razumevanje poselitve obeh Amerik. Prav tukaj se stikajo tri velike kulturne regije – Mezoamerika, Amazonija in Andi –, kar pomeni, da je bilo območje nekoč pomembno križišče civilizacij in migracij.
Zgodba o teh izgubljenih ljudeh odpira novo poglavje o tem, kdo so bili prvi prebivalci ameriške celine. Medtem ko so bili drugi južnoameriški rodovi genetsko povezani s Clovisovo kulturo, starodavno populacijo iz Severne Amerike, pa se ti posamezniki ne ujemajo z nobeno od znanih linij. Njihova edinstvena DNK kaže, da je človeška zgodovina na ameriški celini še vedno polna neodkritih skrivnosti. Oziroma kot so zapisali raziskovalci: "Če nimajo prednikov in nimajo potomcev – kdo so potem bili?!"
