Preobrat, ki ga ni pričakoval nihče.
Nobena skrivnost ni, da je Antarktika v zadnjih letih izgubila ogromno ledu. Med letoma 1979 in 2017 se je zaradi tega gladina svetovnih oceanov zvišala za 1,4 centimetra. Izguba ledu je bila problematična predvsem na Zahodni Antarktiki in Antarktičnem polotoku, kar je vzbudilo resno zaskrbljenost med znanstveniki.
Taljenje antarktičnega ledu neposredno prispeva k dvigu morske gladine, kar ogroža obalne regije po vsem svetu, hkrati pa lahko nestabilnost ledenikov, zlasti tistih, ki so zasidrani pod morsko gladino, sproži verižne reakcije nenadzorovanega sesedanja ledene plošče.
Poleg tega Antarktika deluje kot nekakšen hladilnik Zemlje - njena bela površina odbija sončno sevanje, zato njeno taljenje prispeva tudi k pospeševanju globalnega segrevanja. Zaradi vseh teh dejavnikov so znanstveniki opozarjali, da gre za enega najresnejših podnebnih izzivov našega časa.
Povečanje ledenikov
Starejše raziskave so potrjevale dolgoročen trend izgube mase ledenikov. Vendar pa je novejša raziskava, ki sta jo vodila Wei Wang in Yunzhong Shen, pokazala, da je med letoma 2021 in 2023 Antarktika zaradi velikih količin padavin beležila rekordno povečanje mase, poroča SciTechDaily. Štirje večji ledeniki (Totten, Moscow, Denman in Vincennes Bay) so po več letih pričeli znova pridobivati maso. Podatke so pridobili s pomočjo satelitske gravimetrije.
Kljub temu pa je pomembno poudariti, da povečanje mase ne pomeni nujno dolgoročnega izboljšanja stanja ledenikov. Lahko gre zgolj za kratkotrajno okrepitev, ki je posledica nenavadno mokrega obdobja, kar začasno zakrije dolgoročen negativni trend. To pomeni, da povečanje mase ne izniči vpliva globalnega segrevanja.
