Pod starodavnimi gorami se skriva nekaj presunljivega, nekaj, kar bi lahko povsem spremenilo potek trenutnih dogodkov.
Apalaško gorovje, eden najstarejših gorskih sistemov na svetu, po novih raziskavah skriva ogromne zaloge litija, ključne surovine sodobnega časa. Raziskovalci ameriškega geološkega urada USGS ocenjujejo, da se pod gorami nahaja približno 2,3 milijona ton litija, kar bi zadostovalo za izdelavo kar 500 milijard mobilnih telefonov, 180 milijard prenosnih računalnikov ali približno 130 milijonov električnih vozil.
Odkritje bi lahko pomembno spremenilo energetsko prihodnost Združenih držav Amerike. Če bi ZDA litij pridobivale iz teh nahajališč v enakem obsegu kot ga danes uvažajo, bi domače zaloge zadostovale za več kot tri stoletja. Trenutno država več kot polovico litija uvozi, predvsem iz Kitajske, Argentine in Čila. Litij pa je danes nepogrešljiv v baterijah električnih vozil, vojaški opremi, elektroniki, letalski industriji, pa celo pri proizvodnji nekaterih zdravil in industrijskih maziv.
Geologi so litij našli v posebnih grobozrnatih kamninah, imenovanih pegmatiti, ki so nastali pred več kot 250 milijoni let, ko so se oblikovali Apalači. Na severnem delu gorovja, ki zajema območja od Maina do Pensilvanije, naj bi bilo okoli 900.000 ton litija, največ predvsem v Mainu in New Hampshiru. Tamkajšnja nahajališča vsebujejo mineral spodumen, ki ima zelo visoko vsebnost litija in ga je mogoče razmeroma učinkovito predelovati.
Najdba ima tudi temnejšo plat
Še večje količine so raziskovalci odkrili na jugu Apalačev, na območjih Severne in Južne Karoline, Georgie, Tennesseeja in Alabame. Tam naj bi bilo okoli 1,43 milijona ton litija. Prav v obeh Karolinah so med letoma 1942 in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja že delovali prvi veliki ameriški rudniki litija, danes pa tam ni več aktivnega izkopavanja.
Toda pod bleščečo podobo tehnološkega napredka se skriva tudi temnejša plat zgodbe. Strokovnjaki opozarjajo, da bi pridobivanje litija iz trdih kamnin zahtevalo ogromne odprte rudnike, ki bi uničevali naravne habitate, spreminjali pokrajino in vplivali na biotsko raznovrstnost. Poleg tega bi izkopavanje povzročalo onesnaženje zaradi kemičnih odpadkov in drobno zmletih kamnin, ki bi lahko pronicale v tla in vodne vire. Veliki stroji za rudarska dela bi v ozračje spuščali ogromne količine ogljikovega dioksida, dodatno težavo pa predstavljajo tudi kemični postopki pridobivanja litija.
