Najdba je čudovita, pravijo arheologi, a obenem priznavajo, da odpira več vprašanj, kot je v tem trenutku odgovorov.
Na grškem otoku Egina, kjer se zgodovina prepleta z legendami, so arheologi odkrili zbirko zlatih predmetov, ki segajo več kot 3000 let v preteklost. Najdba, ki so jo razkrili med izkopavanji leta 2025 na arheološkem najdišču Kolona, odpira nova vprašanja o življenju in ritualih ljudi iz srednje bronaste dobe.
Zlati predmeti so bili odkriti znotraj ostankov velike kamnite strukture, v bližini obrambnega zidu, ki je nekoč varoval notranji del naselbine. Gre za izjemno ohranjeno zbirko 32 kosov, med katerimi so amuleti, kroglice in okrasni lističi iz zlata, pa tudi kroglice iz karneola. Med njimi izstopa osem dvostranskih ploščatih amuletov, en enostranski amulet, sedem dvokoničnih zlatih kroglic, ena valjasta kroglica, osem okrasnih lističev iz zlate folije in sedem sferičnih kroglic iz rdečkastega karneola.
Vsi predmeti so ohranjeni v izjemnem stanju, arheologi pa domnevajo, da so nekoč sestavljali ogrlico ali obesek. Poleg zlata so našli tudi iglo in dvanajst bakrenih fragmentov, ki naj bi pripadali manjšim nožem.
Najdba odpira tudi skrivnost: arheologi menijo, da bi lahko šlo za grobne darove iz srednje bronaste dobe, vendar na območju niso odkrili nobenega ohranjenega groba, ki bi to teorijo potrdil. Tako zlati predmeti ostajajo brez jasnega konteksta; torej kot tiha sled nekoga, ki je izginil iz zgodovine.
Posebno zanimiva je podobnost teh predmetov z znamenitim "eginskim zakladom", minojsko zbirko zlata, ki naj bi bila po nekaterih virih odkrita prav na tem otoku že leta 1891, medtem ko drugi menijo, da izvira iz nekropole Chryssolakkos na Kreti. Ta povezava dodatno poglablja skrivnost in odpira vprašanja o kulturnih stikih ter prenosu znanja v tistem času.
