Navdušenje arheologov se je hitro ohladilo in sprevrglo v bridko razočaranje, ki se je jezalo z močno prisotnim besom.
Na jugu Nemčije, v donavski nižini, so arheologi odkrili mogočen grobni nasip s premerom okoli 65 metrov, ki je bil nekoč visok približno šest metrov. Takšne dimenzije uvrščajo najdbo med tako imenovane knežje grobove Keltov, namenjene najvišjim predstavnikom tedanje družbe. Toda pravo presenečenje se je skrivalo pod plastmi zemlje. Našli so namreč tudi izjemno dobro ohranjeno leseno komoro, stara približno 2600 let.
Grobnica pri Riedlingenu, ki naj bi bila zgrajena okoli leta 585 pr. n. št., je ohranila strop, stene in tla iz masivnega hrastovega lesa. Komora je bila zakopana le okoli 70 centimetrov pod površjem, a so jo vlažna tla učinkovito zaščitila pred dotokom kisika. Prav pomanjkanje zraka je omogočilo, da se je les ohranil skoraj nedotaknjen več kot dve tisočletji in pol.
A niti takšna konstrukcija ni ustavila roparjev. Arheologi so odkrili dva roparska rova, ki sta vodila do jugovzhodnega vogala komore. Skozi majhno odprtino v stropu so tatovi v preteklosti vstopili v grobnico in odnesli vse dragocene kovinske predmete. V notranjosti zato niso našli zlata ali srebra, temveč le sledi nekdanjega bogastva, med drugim bronaste okrasne žeblje, ki so jih odkrili v enem izmed rovov. Strokovnjaki menijo, da so pripadali štirikolesnemu vozu, značilnemu za zgodnje keltske elite.
Kljub ropu grob ohranja izjemno znanstveno vrednost. V komori so našli dobro ohranjeno okostje mladega moškega, starega med 15 in 20 let. V bližini so odkrili še dve grobovi. V enem je ležal delno ohranjen skelet moškega, starega med 25 in 35 let, ob njem pa dve bronasti sponki za oblačila in majhen kameni kristal, ki je verjetno služil kot obesek ali amulet. Ta grob so datirali okoli leta 500 pr. n. št. Tretji grob je vseboval upepeljene ostanke v lončeni posodi in sega približno v leto 600 pr. n. št.
Posebno zanimiv je lesen predmet v obliki kija, ki so ga našli v komori in ga datirali prav v leto 585 pr. n. št. Analiza lesa bo pomagala potrditi čas gradnje celotne grobnice. Po besedah vodje raziskave Dirka Krausseja gre za pravo srečo za arheologijo, saj tako dobro ohranjene lesene strukture iz tega obdobja skoraj ne poznamo.
