Neverjetna najdba je nemudoma sprožila val novih razprav.
V narodnem parku Korazim v severnem Izraelu so arheologi med izkopavanji naleteli na presenetljivo najdbo: ostanke sinagoge, ki je tam najverjetneje stala v prvem stoletju našega štetja - v obdobje, ko naj bi se po svetopisemskih virih v teh krajih gibal Jezus, piše The Mirror.
Strokovnjaki dogodek že označujejo kot eno najpomembnejših svetopisemskih odkritij zadnjih desetletij.
Nepričakovana najdba pod kamnitimi tlemi
Po zapisih v evangelijih je prav v Korazimu Jezus pridigal, zdravil in kasneje obsodil prebivalce, ker niso sprejeli njegovega nauka. V Matejevem evangeliju, kjer je omenjen ta kraj, je na primer zapisano: "Gorjé ti, Korozain, gorjé ti, Betsajda!" (Matej 11,21). Kljub temu pa do zdaj arheologi niso našli fizičnih dokazov, ki bi potrdili dejanski obstoj te sinagoge iz Jezusovega časa.
Lani je ekipa pod vodstvom izraelskega arheologa Achia Cohena-Tavorja začela znova preučevati že znano sinagogo iz 4. stoletja, ki stoji v tem narodnem parku. V sklopu novih izkopavanj so pod njenimi kamnitimi tlemi našli nekaj nepričakovanega: ogromne kamnite bloke, ki tvorijo jasno vidne temelje. Ob njih so našli tudi različne predmete, kot so ostanki lončenine, kovanci in gospodinjski predmeti iz prvega stoletja.
"Gre za izjemno odkritje," je navdušen nad najdbo dejal Cohen-Tavor. "Izkopaval sem po vsem svetu, a zame je to gotovo eden najpomembnejših projektov, ki sem jih vodil."
Najdba sprožila val novih razprav med zgodovinarji
Kamnitih temeljev sicer ni mogoče neposredno datirati, zato se arheologi osredotočajo na datiranje predmetov, ki so jih našli med njimi. Prav ti predmeti pa naj bi segali v čas, ko je glede na svetopisemsko izročilo v Galileji deloval Jezus. Če gre res za predmete iz tega obdobja, je povsem mogoče, da gre dejansko za ostanke sinagoge, omenjene v evangelijih.
Odkritje je tako že sprožilo val novih razprav med zgodovinarji, ki se ukvarjajo s preučevanjem Svetega pisma.
Med najzanimivejšimi predmeti, ki so jih našli na tem območju, je tudi tako imenovani Mojzesov stol. Gre za kamniti sedež, na katerem je sedel bralec Tore, ki je recitiral biblijske odlomke. Takšen stol je omenjen tudi v Matejevem evangeliju, kjer piše, da je Jezus množicam in svojim učencem rekel: "Mojzesov stol so zasedli pismouki in farizeji" (Matej 23,1). Podobne kamnite stole so sicer odkrili tudi na drugih najdiščih, na primer v narodnem parku Hammath Tiberias in na grškem otoku Delos.
Izkopavanja na tem območju potekala že v preteklosti
Odkritje kljub vsemu še ne predstavlja končnega dokaza, da gre za biblijsko sinagogo iz Jezusovih časov, a med arheologi kljub temu vzbuja optimizem, saj je najdba na kraju, ki je znan po svetopisemskih povezavah, našli pa so tudi predmete, ki ustrezajo obdobju, v katerem naj bi živel Jezus. Močnejše potrditve zgodovinarji do zdaj še niso imeli.
Izkopavanja so na tem območju sicer potekala že v preteklosti, a so po besedah Cohen-Tavorja arheologi ogromne bazaltne kamne med izkopavanji leta 1905, ko so prvič odkrili ostanke sinagoge iz 4. stoletja, najverjetneje zamenjali za naravno skalno podlago, kar bi lahko bil razlog, da so ostanki sinagoge iz prvega stoletja ostali neodkriti še več kot stoletje.
Tudi sinagoga iz 4. stoletja je sicer že sama po sebi izjemen spomenik. Zgradili so jo iz črnega bazalta, ki izhaja iz te regije. Sinagoga je imela tri vhode in izklesano okrasje z judovskimi motivi, piše The Mirror.
