Ko so arheologi začeli kopati pod kamnitimi ruševinami, niso pričakovali, da bodo naleteli na dokaze, ki bi lahko spremenili vse, kar smo doslej verjeli o enem najbolj znanih čudežev v zgodovini človeštva.
Ameriški zgodovinar in arheolog Tom McCollough trdi, da je po desetletjihraziskav odkril pravo lokacijo Jezusovegaprvegačudeža, ko naj bi po svetopisemskem zapisu na poroki v Kani vodo spremenil v vino. Čeprav se je večina zgodovinarjev do zdaj strinjala, da se je čudež zgodil v izraelskem mestu KafrKanna, McCollough trdi, da je resnična Kana Galilejska le nekaj kilometrov severneje - v kraju KhirbetQana, kjer so arheologi odkrili 1500 let star kompleksen sistem podzemnih soban in tunelov z vgraviranimi krščanskimi simboli, oltarjem in kamnitimi posodami.
"Nobeno drugo starodavno naselje nima tolikšne množice dokazov, ki bi podpirali svetopisemski zapis," pravi McCollough, nekdanji profesor zgodovine in religije na Centre College v ZDA. Po njegovih besedah so podzemne jame, posvečene čudežu spremembe vode v vino, krščanskiromarji obiskovali več kot šest stoletij, vse do časa križarskih vojn. Na stenah so raziskovalci našli napise v grščini: "Kyrie Iesou", kar pomeni "Gospod Jezus", ter kamnito polico s posodo, podobno tisti, ki jo opisuje evangelij po Janezu.
"Naše izkopavanje je pokazalo, da je bilo to cvetoče judovsko naselje v središču regije, kjer je Jezus preživel velik del svojega delovanja," je dodal McCollough. Arheologi so našli prostor, kamor bi se po opisu Svetegapisma natanko prilegalo šest kamnitih vrčev, uporabljenih pri čudežu. Njegove ugotovitve temeljijo tudi na zapisih Flavija Jožefa, judovskega zgodovinarja iz 1. stoletja, ki je Kano opisal kot vas v spodnji Galileji, nedaleč od Galilejskega jezera, torej natančno tam, kjer danes stoji Khirbet Qana.
McCollough trdi, da so romarji kraj Kafr Kanna začeli povezovati s svetopisemskim čudežem šele v 18. stoletju, ko so frančiškani organizirali romanja, ne zaradi zgodovinske točnosti, temveč zaradi lažjega dostopa za vernike. Odkritje bi lahko po njegovih besedah imelo daljnosežne posledice. "Naše delo potrjuje, da je bil Janezov evangelij morda natančnejši, kot smo mislili. To je dokaz, da je čudež morda res temeljil na resničnem kraju," pravi arheolog.
Medtem ko raziskave še potekajo, McCollough verjame, da se je zgodovina Kane Galilejske po dveh tisočletjih znova začela razkrivati. In da bi pod kamni te pozabljenevasi lahko še vedno tičali dokazi o enem najbolj znamenitih trenutkov v človeški veri.
