Podobe, na katere so med raziskovanjem naleteli arheologi, so bizarne, čudaške in predvsem grozljive, hkrati pa ponujajo tudi povsem nov vpogled v življenje naših prednikov.
Arheologi so odkrili nekaj, kar opisujejo kot najstarejše znane dokaze o namerni človeški mumifikaciji, stari neverjetnih 14.000 let. Odkritje, objavljeno v reviji Proceedings of the National Academy of Science, še kako spreminja naše razumevanje zgodnjih pogrebnih praks, poudarjajo strokovnjaki.
Raziskovalci so analizirali 54 človeških grobišč na območju južne Kitajske in jugovzhodne Azije. Nekateri pokopi so bili stari 4000 let, najstarejši pa kar 14.000 let in izvirajo iz severnega Vietnama. Doslej so za najstarejše znane mumije štele 7000 let stare mumije ljudstva Činčoro v Čilu, medtem ko egipčanske segajo približno 4500 let v preteklost.
Analiza kosti je pokazala strukturne spremembe, ki so nastale ob izpostavljenosti toploti. Večina kosti je bila segreta na nižje temperature, kar ustreza dimljenju nad ognjem, nekateri primerki pa so kazali sledi višjih temperatur. Po mnenju arheologov so bila telesa zavestno izpostavljena dimu in toploti, kar je preprečilo razpadanje.
Kot je poudarila vodilna avtorica študije Hsiao-chun Hung z avstralske nacionalne univerze, je bil postopek izjemno zahteven: priprava mumije je trajala tudi tri mesece, kar kaže na močno duhovno in čustveno predanost skupnosti. Veliko pokopanih teles je bilo najdenih v "anatomsko nemogočih" skrčenih položajih, kar nakazuje, da so jih drugi ljudje po smrti vezali in namestili. Podobne tehnike dimljenja in vezanja teles so še danes znane v določenih praksah Papue Nove Gvineje.
Soavtor študije Peter Bellwood je poudaril, da gre za namerno vedenje, saj je dokazov preveč, da bi šlo za naključje. Po njegovem mnenju so lovsko-nabiralniške skupnosti tako lahko mumije nosile s seboj. Nekateri strokovnjaki ostajajo previdni. Michael Green, arheolog, ki ni sodeloval v raziskavi, je opozoril, da segrevanje kosti nad 500 °C kaže bolj na sežig kot na dimljenje. Vendar Bellwood meni, da so takšni primeri verjetno posledica nesreč med postopkom in ne prave kremacije, saj so kosti ostale celovite. Čeprav gre za drugačen pristop kot pri Egipčanih ali Čilencih, raziskovalci menijo, da lahko to obliko obravnavamo kot eno izmed prvih oblik mumifikacije.
