Sredi mestnega vrveža so gradbinci nehote naleteli na čisto pravi zaklad iz že pozabljenih časov.
Arheologi na Norveškem so v središču Osla naleteli na presenetljivo bogastvo usnjenih predmetov, ki ponujajo redek vpogled v življenje in modo tamkajšnjih prebivalcev med 13. in 15. stoletjem. Kot poroča norveški pomorski muzej, je ekipa raziskovalcev skupaj z inštitutom NIKU (Norwegian Institute for Cultural Heritage Research) v pristaniškem okrožju Bjørvika našla 2900 predmetov, od tega kar 2700 usnjenih kosov.
Bjørvika je bila v srednjem veku pod vodo, a so jo pozneje postopoma zasipali z zemljo. Prav posebne razmere v glinasti zemlji so omogočile, da se je organski material – med drugim tudi usnje – ohranil skoraj nedotaknjen več stoletij. Po besedah arheologinje Marje-Liise P. Grue so bili predmeti hitro prekriti z usedlinami, kar jih je zaščitilo pred razpadanjem. Tako so zdaj raziskovalci odkrili čevlje, torbice, nožnice in druge vsakdanje predmete, od katerih so številni nosili sledove popravil in dekoracij.
Posebej dragocena je ugotovitev, da predmeti niso pripadali le premožnejšim slojem, temveč tudi vsakdanjim prebivalcem. Odkritje razkriva družbo, v kateri ničesar niso zavrgli, preden ni bilo povsem izrabljeno. Čevlji so bili večkrat popravljeni, nato pa so njihove dele uporabili še drugič. Med najdenimi 68 otroškimi čevlji so tudi takšni, ki so bili izdelani po enakih vzorcih kot odrasli, kar daje vpogled v srednjeveško otroštvo in družinsko življenje.
Zanimivo je tudi, da so pod površinskimi plastmi iz 19. stoletja arheologi naleteli neposredno na srednjeveške predmete, brez vmesnih najdb iz 18., 17. ali 16. stoletja. To pomeni, da v območju manjka približno 400 let zgodovine, kar raziskovalci zdaj dodatno preučujejo.
Najdba potrjuje, da je območje okoli nekdanjega pristanišča eno najbogatejših arheoloških najdišč Osla. Poleg tega pa osvetljuje tudi modne trende in življenjske navade srednjeveških prebivalcev: od otroških čeveljčkov do torbic, ki so bile nujne, saj oblačila tedaj še niso imela žepov.