Na hribovitem območju, kjer se zemlja še vedno skriva več tisočletij starih skrivnosti, so arheologi naleteli na odkritje, ki bi lahko dodobra spremenilo naše razumevanje preteklosti.
Arheologi so v Severni Makedoniji naleteli na odkritje, ki bi lahko dodobra spremenilo razumevanje zgodovine antične Evrope. Na arheološkem najdišču Gradište, kjer so raziskovalci sprva domnevali, da gre za vojaško utrdbo proti Rimljanom, so izkopavanja pokazala, da je šlo pravzaprav za celotno antično mesto, morda celo povezano z rodbino Aleksandra Velikega.
Ekipa nacionalnega inštituta in muzeja v Bitoli ter kalifornijske univerze Cal Poly Humboldt je z uporabo LiDAR tehnologije in georadarja razkrila ostanke gledališča v makedonskem slogu, delavnic in drugih struktur, ki pričajo o živahnem mestnem življenju. Poleg stavb so našli kovance, sekire, keramične posode, gledališki listič iz gline ter orodja za tekstil, kar potrjuje, da je šlo za pomembno središče pred vzponom rimskega imperija.
Med najdenimi artefakti je tudi kovanec, datiran med letoma 325 in 323 pr. n. št., torej v času Aleksandra Velikega. To sproža domneve, da bi mesto lahko bilo antični Lyncus, prestolnica kraljestva Lyncestis, ki ga je kasneje osvojil Filip II., Aleksandrov oče. Po nekaterih ugibanjih bi to lahko bilo celo rojstno mesto Aleksandrove babice, kraljice Evridike I.
Arheologi poudarjajo, da so na začetku dolgotrajnega raziskovanja, ki bo z vsakim novim odkritjem dopolnjevalo mozaik poznavanja zgodnjih evropskih civilizacij. Profesor Nick Angeloff iz Cal Poly Humboldt je ob tem izpostavil strateški pomen mesta na trgovskih poteh proti Konstantinoplu, kar bi ga postavljalo v središče makedonske politike in gospodarstva.
Čeprav je pred raziskovalci še veliko dela, že zdaj velja, da so odkritja v Gradištu eno najpomembnejših arheoloških odkritij v regiji v zadnjih letih. Poleg vpogleda v vsakdanje življenje antičnih Makedoncev ponujajo tudi možnost, da bo zgodba o Aleksandru Velikem in njegovih prednikih dobila povsem nove dimenzije.
