Revolucionarno odkritje po vnovičnem pregledu 140.000 let starega skeleta odkriva nove vpoglede v zgodovino človeštva.
Izraelski arheologi so odkrili najzgodnejši fizični dokaz, da so se neandertalci in homo sapiensi med seboj križali, kar premika časovnico teh bioloških interakcij za več kot 80.000 let nazaj.
V okviru mednarodne raziskave, ki sta jo vodila profesor Israel Hershkovitz z univerze v Tel Avivu in Anne Dambricourt-Malasse s francoskega nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS), so proučevali 140.000 let star skelet petletnega otroka, najdenega v Skhulovi jami v Izraelu. Študija je bila objavljena v ugledni reviji L’Anthropologie.
Skelet, odkrit pred približno 90 leti, so ponovno analizirali z naprednim mikro-CT skeniranjem in 3D-modeliranjem. Analiza je pokazala, da otrokov lobanjski skelet sicer sledi splošni obliki lobanje homo sapiensa, vendar nosi ključne značilnosti neandertalcev, kot so struktura notranjega ušesa, spodnja čeljust in sistem krvnih žil v lobanji.
Profesor Hershkovitz poudarja, da fosil bistveno prednjači pred dosedanjimi genetskimi dokazi, ki so medvrstno razmnoževanje datirali šele pred 60.000 do 40.000 leti. "Tu govorimo o človeškem fosilu, starem 140.000 let," je dejal, kar pomeni pomemben premik v razumevanju zgodovine človeške evolucije.
Odkritje nadgrajuje Hershkovitzevo predhodno raziskavo, ki je pokazala, da je skupina neandertalcev, znana kot "Nesher Ramla Men", živela na območju današnjega Izraela že pred 400.000 leti. To pomeni, da so bili prisotni že, ko so populacije homo sapiensa pred približno 200.000 leti začele migrirati iz Afrike.
Otroka iz Skhulove jame raziskava opredeljuje kot neposredni rezultat "nenehnega genetskega pretoka lokalnih, starejših populacij neandertalcev v homo sapiens populacije". To kaže, da lokalni neandertalci niso bili popolnoma ločena, konkurirajoča vrsta, temveč so se postopoma vključili v populacije homo sapiensa. Podoben proces se je pozneje zgodil v Evropi, a raziskava dokazuje, da se je na Bližnjem vzhodu zgodil veliko prej.
Ta odkritja preoblikujejo razumevanje zgodnjega sobivanja neandertalcev in homo sapiensa, hkrati pa tudi osvetljujejo kompleksnost človeškega evolucijskega razvoja v regiji, ki je bila že tisočletja stičišče starodavnih populacij.
