Arheologi brskali po grobišču, ko jih je oblil ledeni pot: zaradi srhljive najdbe v enem od grobov so še vedno izgubljeni v temi

Arheologi, ki so v bližini Vroclava na jugozahodu Poljske raziskovali grobišče iz rimskega obdobja, so pod plastmi zemlje naleteli na precej starejšo zgodbo. Odkrili so skoraj v celoti ohranjeno okostje odraslega moškega, ki so ga pokopali okoli leta 2900 pred našim štetjem, torej približno tri tisoč let pred nastankom rimskega grobišča na istem območju.

Toda starost groba je bila šele prvo presenečenje. Ob pokojniku so ležali bojna sekira iz serpentinitne kamnine, kremenasto rezilo, jantarne jagode in nenavadna ogrlica, sestavljena iz kar 42 prevrtanih zob sesalcev. V grobu pa je bilo še nekaj, česar arheologi za zdaj ne znajo zadovoljivo pojasniti. Ob moškem so našli dve ločeni človeški lobanji.

Njuna prisotnost odpira vrsto vprašanj o človeku, ki je bil pred skoraj petimi tisočletji pokopan na tem kraju. Je bil bojevnik, lovec, vodja svoje skupnosti ali človek s posebno obredno vlogo? In predvsem: komu sta pripadali lobanji, ki sta bili položeni v njegov grob?

Grob, ki je bil tam dolgo pred Rimljani

Arheologi so najdišče sprva raziskovali zaradi grobišča, povezanega z rimskim obdobjem. Odkritje neolitskega pokopa je pokazalo, da so ljudje isti prostor za pokopavanje uporabljali že tisočletja prej.

Grob datirajo v obdobje okoli leta 2900 pred našim štetjem, ko so skupnosti v srednji Evropi doživljale pomembne kulturne spremembe. Raziskovalci menijo, da bi bil pokojnik lahko povezan s kulturo trakaste keramike oziroma Corded Ware, prazgodovinsko kulturo, razširjeno po velikem delu Evrope in prepoznavno po značilni keramiki, pogrebnih običajih ter širšem premikanju ljudi po celini.

Archaeologists Excavating a Roman-Era Cemetery in Poland Were Surprised to Stumble Upon a 5,000-Year-Old Necklace Made of 42 Teeth https://t.co/yUu7j7Kmx7 @SmithsonianMag #Archaeology #AncientHistory #RomanEra #Poland #CordedWare pic.twitter.com/2WFX1j8t66

— Donna Edwards (@edwardsdna) September 10, 2026

Že način pokopa kaže, da najverjetneje ni šlo za povsem običajen grob. Kombinacija orožja, dragocenejših predmetov, izdelanega osebnega okrasja in dodatnih človeških ostankov je dovolj nenavadna, da raziskovalci razmišljajo o posebnem družbenem ali obrednem položaju pokojnika. Dokončnih odgovorov pa še nimajo.

Največja skrivnost sta lobanji

Lobanji nista bili del pokojnikovega okostja, temveč sta bili položeni ob njem. Ena od možnosti je, da gre za odsekani glavi, ki sta bili v grob namerno dodani kot del pogrebnega ali obrednega dejanja. Toda arheologi pri takšni razlagi ostajajo zelo previdni. Za zdaj namreč ni znano niti to, ali sta bila človeka, ki sta jima lobanji pripadali, ubita zaradi tega pokopa.

Nadaljnje antropološke analize bi lahko pokazale, kateremu spolu sta pripadali lobanji, koliko sta bila posameznika stara in ali so na kosteh vidne poškodbe oziroma sledovi namerne obglavitve. Raziskovalci želijo preveriti tudi morebitno biološko sorodstvo s človekom, ob katerem sta bili lobanji najdeni. Šele takrat bi se lahko skrivnost nekoliko razjasnila.

Ogrlica iz 42 živalskih zob

Skoraj enako nenavadna kot lobanji je ogrlica, položena v grob. Sestavljalo jo je 42 zob sesalcev, pri čemer je bil vsak posebej prevrtan, da ga je bilo mogoče nanizati na vrvico oziroma trak. To kaže, da zob niso zgolj naključno zbrali. Izbrani in obdelani so bili kot okras, ki je lahko imel osebni, družbeni ali simbolni pomen.

Biološki antropolog Pawel Dabrowski je za Live Science ocenil, da bi bil pokojnik lahko bojevnik ali lovec, bogata ogrlica pa dopušča tudi možnost, da je imel pomembnejši položaj v skupnosti, morda celo vlogo vodje družinske oziroma rodovne skupine. Vendar tudi pomen ogrlice za zdaj ostaja odprt. Danes lahko vidimo predmet in način njegove izdelave, precej težje pa je po skoraj petih tisočletjih ugotoviti, kaj je pomenil ljudem, ki so ga položili v grob.

Sekira iz zelenkaste kamnine in dragoceni jantar

Moškega so pokopali tudi z bojno sekiro, izdelano iz serpentinita, značilne zelenkaste metamorfne kamnine. Orožje v prazgodovinskih grobovih je lahko pomemben namig pri ugotavljanju identitete in družbenega položaja pokojnika. Sekira bi lahko bila povezana z bojevanjem, lovom ali statusom in avtoriteto, vendar samo na podlagi njene prisotnosti ni mogoče zanesljivo določiti, kakšno vlogo je imel moški za časa življenja.

Ob njem je bilo še kremenasto rezilo in več jantarnih jagod. Jantar je imel v prazgodovinski Evropi veliko vrednost, pomembno pa je tudi dejstvo, da je potoval na velike razdalje. Njegova prisotnost skupaj s sekiro, rezilom in izdelano ogrlico še utrjuje vtis, da je bil pokojnik pokopan z nenavadno bogatim izborom predmetov. Vsak zase morda ne bi pomenil veliko. Skupaj pa sestavljajo precej bolj zanimivo sliko.

Šele drugi takšen primer na tem območju

Po navedbah raziskovalcev naj bi šlo šele za drugi znani primer tovrstnega pokopa na tem območju, zato bi lahko nadaljnje raziskave pomembno prispevale k razumevanju prazgodovinskih skupnosti na območju današnje Poljske. Znanstveniki nameravajo podrobneje analizirati tako okostje kot druge človeške ostanke. Ugotoviti želijo več o starosti moškega, njegovem zdravstvenem stanju, prehrani in izvoru. Analiza DNK bi lahko pokazala tudi, ali je bil biološko povezan s katerim od drugih posameznikov, pokopanih v bližini.

Prav genetika bi lahko pomagala tudi pri razvozlavanju ene ključnih skrivnosti najdbe: odnosa med pokojnikom in ljudmi, ki sta jim pripadali lobanji.