Arheologi na idiličnem otoku naleteli na presunljivo odkritje: česa tako starega niso našli še nikdar!

6. 8. 2025, 17:41 | E. Č.
Arheologi na idiličnem otoku naleteli na presunljivo odkritje: česa tako starega niso našli še nikdar! (foto: Profimedia)
Profimedia

Ni kaj, naša preteklost je še vedno zelo slabo popisan list papirja ...

Na indonezijskem otoku Sulavezi so arheologi odkrili kamnita orodja, ki segajo med neverjetnih 1,04 in 1,48 milijona let v preteklost, kar je najstarejši dokaz o prisotnosti človeških sorodnikov v tem delu sveta. Odkritje, objavljeno v ugledni znanstveni reviji Nature, prelomno spreminja razumevanje zgodnje človeške poselitve v regiji Valeseja, otoškem pasu med azijsko in avstralsko celino.

Ekipa raziskovalcev je med leti 2019 in 2022 v naselju Calio na jugozahodu Sulavezija izkopala sedem kamnitih artefaktov, izdelanih iz kremena. Gre za preprosta, ostro odlomljena orodja, ustvarjena s tehniko udarnega lomljenja, ki bi jih človeški sorodniki lahko uporabljali za rezanje in strganje. Eno izmed orodij je celo dodatno obdelano, kar kaže na razvito razumevanje uporabnosti in natančnosti.

Avtor raziskave, profesor arheologije Adam Brumm z univerze Griffith v Avstraliji, je za Live Science pojasnil, da to odkritje pomeni najstarejši dokaz človeških prednikov v Valeseji, ki je do zdaj veljala za precej pozno poseljeno območje.

Ob kontroli niso mogli verjeti, kaj je skrivala v avtu. Gre za največji zaseg v zgodovini (FOTO)

Kamnita orodja so več kot pol milijona let starejša od katerega koli drugega doslej znanega artefakta s Sulavezija. Pred tem so tam našli le zgornjo čeljust sodobnega človeka, staro od 25.000 do 16.000 let, ter pripovedne jamske poslikave, ocenjene na 51.200 let. Do tega trenutka je najstarejše kamnito orodje s Sulavezija datirano v obdobje okoli 194.000 let.

Časovna umestitev novih najdb se ujema s širjenjem vrste Homo erectus, ki je pred približno 1,6 milijona leti iz Afrike prispel na otok Java. Kljub temu ostaja neznanka, katera človeška vrsta je orodja na Sulaveziju izdelovala, saj otok nima tako bogatega fosilnega zapisa kot sosednji Java.

Odkritje ne samo da razširja časovni okvir človeške prisotnosti v jugovzhodni Aziji, temveč odpira tudi povsem nova vprašanja o neznanem poglavju v zgodovini človeštva. Hkrati pričajo o tem, kako nepopisan list je še vedno zgodovina življenja na našem planetu.

Znanstveniki mislili, da so odkrili izvor psov: ko so dobili rezultate raziskave, so ostali brez besed