Desetletja so si razbijali glave z mističnim odkritjem visoko v gorah, zdaj pa dvomov ni več.
V odročnih armenskih gorah so arheologi odkrili odgovor na večdesetletno uganko, ki je že dolgo časa burila duhove številnih. Osupljivi monoliti, znani tudi kot zmajevi kamni, so bili del starodavnega kulta, povezanega z vodo.
Na planotah Armenije se razprostira več kot sto nenavadnih skalnatih spomenikov. Iz lokalnega andezita in bazalta so bili klesani v oblike rib, kravjih kož ali njihove kombinacije, pri čemer so jih starodavne skupnosti postavljale ob izvire in visoko v gorah. Nova študija, objavljena v reviji Heritage Science, potrjuje, da gre za izrazito kultne spomenike, tesno povezane s starodavnimi verovanji v moč vode.
Raziskovalci so analizirali 115 najdb, dolgih od enega do šest metrov in težkih več ton. Posebej presenetljivo je, da so nekateri največji monoliti (eden le-teh tehta kar 4,3 tone!), postavljeni na več kot 2700 metrih nadmorske višine. Takšen podvig je zahteval ogromno skupinsko delo, logistiko in skrb za preživetje graditeljev v gorah, kar dokazuje, da so kamni imeli izjemen duhovni pomen.
Radiokarbonska analiza je pokazala, da segajo v obdobje med 4200 in 4000 pr. n. št., torej kar 6000 let nazaj.
Postavitev ni bila naključna. Skupine so jih postavljale na dveh ključnih mestih: ob visokogorskih izvirih, kjer se je voda rojevala, ter v dolinah, kjer je bila nujna za preživetje. Oblika rib, pogosta pri teh spomenikih, še dodatno potrjuje njihovo povezavo z vodnim kultom, morda tudi z zgodnjimi namakalnimi sistemi.
Odkritje zmajevih kamnov odpira vpogled v družbeno in duhovno strukturo prazgodovinskih skupnosti. Arheologi poudarjajo, da takšne monolitne gradnje razkrivajo, kako visoko vrednost so naši predniki pripisovali simbolnim dejanjem in kolektivnemu delu. "Gre za enega najmočnejših dokazov, da so bili kulti gonilna sila organizacije prazgodovinskih družb," navajajo raziskovalci.
