Nekaj, kar smo dolgo imeli za zgodovinsko resnico, se zdaj maje pod težo skrivnostnih ugotovitev iz globin človeškega genoma.
Nova znanstvena študija postavlja pod vprašaj dolgo uveljavljeno prepričanje, da so se prvi ljudje naselili na območju današnje Avstralije že pred 65.000 leti. Avtorja raziskave, arheologa Jim Allen in James O’Connell, sta na podlagi nove DNK-analize ponudila misel, da se je to zgodilo šele okoli 50.000 let nazaj. Toda njun predlog je naletel na mešane odzive strokovne javnosti.
Osnova njune hipoteze je dejstvo, da imajo vsi ljudje izven Afrike, tudi staroselski Avstralci, v svojem genomu okoli 2 odstotka DNK neandertalcev. Ker je genetsko dokazano, da se je križanje med Homo sapiens in neandertalci zgodilo šele pred približno 50.000 leti, bi to pomenilo, da se ljudje niso mogli naseliti v Avstraliji pred tem obdobjem.
A obstaja pomembna izjema. Arheološko najdišče Madjedbebe v severnem delu Avstralije, kjer so našli kamnita orodja in barvila, datirana v obdobje pred približno 65.000 leti. Čeprav obstajajo določene nejasnosti glede točnosti te datacije, najdišče ostaja ključno za razumevanje človeške prisotnosti na celini v tako oddaljenem času.
Skeptiki Allenove in O’Connellove teorije opozarjajo, da je molekularna ura DNK-modelov še vedno relativno nezanesljivo orodje za določanje tako oddaljenih dogodkov. Poleg tega arheološke sledi iz jugovzhodne Azije, vključno s starodavno jamsko umetnostjo iz Sulawesija, podpirajo možnost, da so ljudje začeli poseljevati regijo precej pred letnico, ki jo predlaga DNK-analiza.
Zato strokovnjaki opozarjajo, da spor med genetiko in arheologijo še ni rešen. Namesto revolucionarnega preobrata okoli leta 50.000 pred našim štetjem, kot trdita Allen in O’Connell, nekateri zagovarjajo bolj postopno širjenje kompleksnega človeškega vedenja že mnogo prej. Zaenkrat ostaja odprto vprašanje: kdaj natanko so se prvi ljudje zares pojavili na avstralski celini? Odgovor morda leži v prihodnjih raziskavah. Tako v laboratorijih kot na odmaknjenih arheoloških najdiščih.