Globoko pod morsko gladino so arheologi naleteli na izjemno dobro ohranjeno najdbo, ki je skoraj dve tisočletji kljubovala času.
Arheologi so doživeli pravo presenečenje, ko so v potopljenem mestu Baiae ob obali Neaplja odkrili ostanke izjemno dobro ohranjene rimske savne, ki naj bi nekoč pripadala enemu izmed najpomembnejših mož starega Rima - Marku Tuliju Ciceronu.
Mreža stebrov in cevi, ki je pred skoraj 2000 leti služila za enakomerno ogrevanje prostora, je ostala praktično nedotaknjena, kar raziskovalcem omogoča redko vpogled v vsakdanje življenje rimske elite. Potapljači so na 3 metrih pod površjem morja odkrili bogato okrašen mozaik, ki je po vsej verjetnosti pokrival tla savne v nekdanjem pristanišču Portus Julius, kjer so starodavni viri omenjali Ciceronovo vilo.
Baiae je bil nekoč prestižen rimski zdraviliški kraj, kamor so prihajali vplivni rimski državljani, med njimi tudi Avgust, Neron in Julij Cezar, da bi se skrili pred poletno vročino in uživali v mineralno bogatih vodah. Odkritje savne tako ne ponuja le vpogleda v arhitekturne rešitve, temveč tudi v družbeno in kulturno strukturo tistega časa.
Arheologi poudarjajo, da bo za dokončno potrditev, ali gre res za Ciceronovo vilo, potrebnih še več analiz. Med odkopavanjem so bili najdeni tudi keramični ostanki, ki obetajo pomembne informacije o načinu gradnje in propadu mesta.
Potopitev Baiae je posledica vulkanskega procesa bradiseizma, pri katerem geološki tlak povzroči, da se površje potopi pod morsko gladino. Mesto se je postopoma potopilo do globine med štirinajst in šest metrov, kar je omogočilo izjemno ohranitev številnih stavb.
Ciceron, rojen leta 106 pr. n. št. v Arpinu, je postal eden največjih mislecev rimske republike – priznan kot pravnik, filozof, državnik in govorec. Njegov tragični konec se je zgodil po sporu z Oktavijanom, Cezarjevim posvojenim sinom, ki je Ciceronovo glavo in roke javno razstavil na rimski tribuni.
