Če zapišemo, da so pričakovali nekaj povsem drugega, nismo daleč od resnice ...
Na podeželju Bavarske, v kraju Wolkertshofen v okrožju Eichstätt, se je med povsem rutinskim projektom zadrževanja vode zgodilo nekaj nepričakovanega. Arheologi, v glavnem vajeni, da pri takšnih izkopavanjih najdejo predvsem nepomembne keramične drobce, so tokrat naleteli na odkritje, ki je odprlo povsem novo poglavje raziskovanja: redek rimski grobni nasip.
Vse se je začelo z odkritjem kamnitega kroga ob stari rimski cesti. Ko so pogledali v njegovo notranjost, jih je pričakala presenetljiva praznina. A prav ta praznina je bila ključ do razumevanja najdbe.
Območje, kjer danes leži Wolkertshofen, že dolgo velja za arheološko izjemno bogato. Sledi preteklih naselbin kažejo, da so tam živeli ljudje že v neolitskem obdobju, kasneje v bronasti in železni dobi, v času rimskega imperija ter v zgodnjem srednjem veku. Prav zaradi tega je bila prisotnost arheologov na gradbišču obvezna. In prav to je omogočilo, da je del nekdanje rimske province Recije ponovno oživel.
V začetni fazi so raziskovalci odkrivali predvsem ostanke prazgodovinskih naselbin, zlasti keramične fragmente. Nato pa je sledilo presenečenje. Našli so približno 12 metrov širok popolnoma krožen kamnit temelj, skrbno in načrtno postavljen. Na južni strani kroga je bil dodan kvadratni podaljšek, velik približno 1,8 krat 1,8 metra, za katerega strokovnjaki domnevajo, da je služil kot podstavek za kip.
Raziskovalci so prepričani, da gre za ostanke rimskega tumulusa, torej grobnega nasipa, ki je bil v tem delu Evrope redkost. "Nismo pričakovali, da bomo tukaj odkrili pogrebni spomenik takšne starosti in velikosti," je pojasnil Mathias Pfeil, generalni konservator bavarskega urada za varstvo spomenikov. Po njegovih besedah je bil tumulus postavljen ob pomembni rimski prometnici, kar kaže, da je družina želela ustvariti vidno in trajno obeležje za pokojnika. Takšni spomeniki so bili hkrati kraj spomina in izraz družbenega statusa.
Tradicionalni tumulusi izvirajo iz srednje Evrope in Italije, v severnejše kraje pa so se razširili v 1. stoletju našega štetja. Na Bavarskem se pogosto prepletajo z še starejšimi grobnimi strukturami iz bronaste in železne dobe, kar je vodilo do domnev, da so nekatera ljudstva, zlasti Kelti, zavestno ohranjala stare običaje, namesto da bi v celoti prevzela rimske.
Toda prav ta tumulus skriva nenavadno skrivnost. Kljub vsem znakom razkošja in simbolike v njem niso našli niti skeletnih ostankov niti grobnih pridatkov. Zato so ga arheologi opredelili kot cenotaf, torej simbolni grob, namenjen počastitvi osebe, ki je bila pokopana drugje. Lega ob prometni rimski cesti, ki je vodila proti dolini Altmühl, in bližina rimske podeželske vile dodatno potrjujeta to teorijo.
Raziskave na območju se bodo nadaljevale, saj strokovnjaki upajo, da bodo odkrili še več ostankov iz rimskega obdobja, morda celo dodatne tumuluse. A kot pravijo sami, bo težko najti takšnega, ki bi že na prvi pogled ponujal toliko skrivnosti. In hkrati tako pomenljivo praznino ...
