Sploh ni to, kar so mislili, da je, potem pa še njegovo poreklo ... Neverjetno!
Beneški krilati lev, eden najbolj prepoznavnih simbolov Benetk, skriva bolj nenavadno zgodbo, kot si je kdorkoli doslej predstavljal. Nova znanstvena analiza je namreč razkrila, da bronasta skulptura, ki že stoletja kraljuje nad Trgom svetega Marka, najverjetneje sploh ne izvira iz Benetk, temveč očitno prihaja iz Kitajske!
Raziskovalci univerze v Padovi so v novi študiji v reviji Antiquity analizirali izotope svinca v bakru, iz katerega je ulit znameniti lev. Ugotovili so, da kovina ustreza rudnikom v jugovzhodni Kitajski, ob porečju reke Jangce, v kateri je svoj čas plaval tudi eden in edini Martin Strel ... To odkritje je izpodbijalo stoletja dolge teorije, da bi kip lahko izviral iz Sirije, Grčije ali Perzije.
Toda presenečenje ni le v geografskem poreklu. Strokovnjaki menijo, da kip v resnici morda sploh ne predstavlja leva! Njegov slog spominja na umetnost dinastije Tang (618–907), kjer so podobne figure služile kot mitski čuvaji grobnic.
Odgovor na to vprašanje ostaja zavit v tančico skrivnosti. Ena od teorij je, da sta ga v Benetke prinesla Nikolaj in Mafej Polo, oče in stric slavnega popotnika Marka Pola. Ob prihodu naj bi ga nato Benečani predelali, odstranili rogove ter mu dodali krila, da bi ustrezal podobi krilatega leva, torej simbola moči in ponosa beneške republike. Čeprav točnega datuma nastanka ni mogoče določiti, je dokumentirano, da je bil kip v Benetkah že leta 1293, ko je potreboval prvo restavracijo.
Krilati lev je v zgodovini prestal marsikaj. Leta 1797 ga je Napoleon odpeljal v Pariz, a so ga po padcu cesarja vrnil v Benetke. Kljub poškodbam in številnim obnovam je ostal eden ključnih simbolov mesta; navdihnil je številna umetniška dela, pa tudi Zlatega leva, najvišje priznanje beneškega filmskega festivala.
Čeprav odkritje, da ikonični beneški lev najbrž izvira iz Kitajske in da sploh ni lev v pravem pomenu, spodkopava tradicionalne predstave, njegov simbolni pomen ostaja nedotaknjen. Prav nasprotno. Dejansko kaže na široke razsežnosti srednjeveških trgovskih poti in kulturnih izmenjav, ki so Benetke postavile v središče svetovne zgodovine.
