Pomagali so si tudi s sonarji in podvodnimi droni, na koncu pa se je izkazalo, da so bili zapisi v zgodovinskih knjigah še kako resnični.
Raziskovalci so se nedavno podali v hladne in slabo raziskane vode Beringovega morja, kjer so odkrili dve dolgo izgubljeni ladji iz druge svetovne vojne. Gre za japonsko transportno ladjo Kotohira Maru in ameriško ladjo SS Dellwood, ki sta potonili v bližini otoka Attu, enega od aleutskih otokov na Aljaski.
Do odkritja so prišli s pomočjo sonarjev, podvodnih dronov in zgodovinskih zapisov, pri čemer so prvič sistematično raziskali podvodno dediščino tega območja. Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji Heritage, razkrivajo, da sta ladji, čeprav ju povezuje ista lokacija, doživeli povsem različni usodi.
Kotohira Maru, 6101-tonska parna tovorna ladja, zgrajeni leta 1918 v Osaki, je bila sprva namenjena prevozu tovora in je sodelovala tudi pri japonski invaziji na Burmo. Kasneje so jo preusmerili v severni del japonskega ozemlja, nato pa konec leta 1942 poslali proti otoku Attu, kjer je prevažala les, gorivo, zaloge in verjetno tudi vojake.
Zgodaj zjutraj 5. januarja 1943 so jo ameriški piloti opazili ob severovzhodni obali otoka. Kmalu zatem so jo bombardirali bombniki B-24 Liberator. Ena od bomb, težka 230 kilogramov, je zadela ladjo in jo potopila na globino skoraj 90 metrov. V napadu je umrlo vseh 30 do 50 članov posadke.
Danes razbitina leži presenetljivo dobro ohranjena. Ladja stoji pokonci, njen trup je še vedno prepoznaven, čeprav je premec močno poškodovan in ločen. Raziskovalci so jasno prepoznali odprtine za tovor, parni motor, kotel in značilen zadnji del ladje, kar potrjuje zgodovinske zapise o neposrednem zadetku v premec.
Odstranili vse dragocene dele
Povsem drugačna zgodba spremlja ameriško ladjo SS Dellwood. Ta je bila zgrajena leta 1919 kot kabelska ladja, po napadu na Pearl Harbor pa jo je prevzela ameriška pomorska komisija. Med vojno je prevažala opremo med Seattlom in vojaškimi bazami na Aljaski.
Julija 1943, po ameriški zmagi v bitki za Attu, je Dellwood prispela na otok z nalogo vzpostavitve komunikacijskega kabla med poveljniškim središčem in letališčem. Njena pot pa se je končala nepričakovano, ko je zadela neoznačeno podvodno skalo blizu zaliva Massacre Bay. Čeprav so ji druge ladje priskočile na pomoč, je bila škoda prevelika. Pred potopom so z nje odstranili vse dragocene dele.
Danes leži Dellwood na globini približno 35 metrov, povsem sploščena in raztresena po morskem dnu. Po vojni so razbitino dodatno razstrelili, verjetno zaradi čiščenja pristanišča, zato je ladja skoraj neprepoznavna. Kljub temu so raziskovalci našli ključni element: opremo za polaganje kablov, ki potrjuje njeno identiteto.
Čeprav nobena od ladij ni neposredno sodelovala v sami bitki za Attu, njuni razbitini pričata o širšem kontekstu vojne. Japonska je leta 1942 zavzela Attu in bližnji otok Kiska ter pregnala tamkajšnje prebivalce, pripadnike ljudstva Unangan. Kotohira Maru simbolizira obdobje okupacije, medtem ko Dellwood predstavlja ameriško vojaško utrjevanje, ki je sledilo in preprečilo vrnitev domačinov.
Raziskovalci poudarjajo, da dokumentiranje teh razbitin ne razkriva le zadnjih trenutkov ladij, temveč odpira tudi novo poglavje razumevanja zgodovine druge svetovne vojne na Aljaski. Hkrati pa opozarja, da pod morsko gladino še vedno ležijo številne druge zgodbe, ki čakajo, da jih nekdo odkrije.
