Po eni največjih ekoloških katastrof so raziskovalci na morskem dnu odkrili nepričakovano spremembo ...
V globinah Beringovega morja, med Aljasko in Rusijo, se odvija nenavadna sprememba, ki je presenetila tudi najbolj izkušene morske biologe. Po katastrofalnem vročinskem valu, ki je v letih 2018 in 2019 povzročil množični pogin snežnih rakovic, se je na morskem dnu močno povečalo število doslej redkih križancev med dvema vrstama rakovic. Njihova zastopanost je leta 2025 dosegla kar 13-kratnik dolgoletnega povprečja.
Raziskavo je vodila morska biologinja Erin Fedewa iz ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA), ki je s sodelavci analizirala podatke več desetletij spremljanja populacij rakovic v Beringovem morju.
Snežne rakovice (Chionoecetes opilio) so bile nekoč ena najpomembnejših vrst za aljaški ribolov, vreden več sto milijonov dolarjev letno. Toda nenavadno visoke temperature morja in zmanjševanje zimskega ledu so povzročili množično odmiranje, zaradi katerega so morali pristojni večkrat ustaviti komercialni ribolov. Zdaj se je pokazalo, da je njihovo izginotje ustvarilo prostor za drugačne prebivalce morskega dna.
Nekoč redki križanci zdaj predstavljajo velik delež populacije
Snežne rakovice in sorodna vrsta Chionoecetes bairdi, znana kot Tannerjeva rakovica, živijo na območjih, katerih razširjenost je povezana s temperaturo morja in zimskim ledom. Kjer se njuni življenjski območji prekrivata, lahko nastanejo križanci z značilnostmi obeh vrst. Takšne živali so bile v Beringovem morju desetletja razmeroma redke. Od začetka rednega spremljanja leta 1988 do leta 2025 njihov delež med samci primerne velikosti za ulov nikoli ni presegel desetih odstotkov.
Leta 2025 pa je poskočil na osupljivih 41,7 odstotka. Skupno število križancev je bilo skoraj trikrat večje od prejšnjega rekorda. "Presenetilo me je, da bi lahko križanci imeli korist od morskega vročinskega vala in propada populacije snežnih rakovic," je za Earth.com povedala Fedewa. Raziskovalci so sprva domnevali, da je povečanje števila križancev neposredna posledica toplejšega morja, ki bi lahko spodbudilo razmnoževanje med vrstama ali izboljšalo preživetje njunih potomcev. Toda statistični modeli so pokazali drugačno povezavo.
Ključna ni bila toplota, temveč izginotje tekmecev
Znanstveniki so ugotovili, da je bilo za povečanje števila križancev odločilno predvsem zmanjšanje populacije snežnih rakovic. Te namreč v običajnih razmerah omejujejo širjenje sorodnih vrst, bodisi zaradi tekmovanja za hrano in življenjski prostor bodisi zaradi plenjenja. Ko so snežne rakovice množično poginile, je ta pritisk popustil. Po ocenah raziskovalcev je takšen posredni učinek pojasnil približno 76 odstotkov vpliva vročinskega vala na številčnost križancev.
Podobno se je zgodilo s Tannerjevimi rakovicami, katerih populacija je leta 2025 prav tako dosegla rekordno raven. Snežne rakovice so si sicer po katastrofi že začele opomoči, vendar se večji samci, ki so najpomembnejši za komercialni ribolov, vračajo počasneje.
Nenavadno povečanje števila križancev odpira tudi vprašanja o prihodnosti aljaškega ribištva. Trenutni predpisi namreč dovoljujejo, da ribiči dovolj velike samce križancev ulovijo in prijavijo kot snežne rakovice, pri določanju ribolovnih kvot pa križanci niso obravnavani kot posebna kategorija. "Če bi ribiška flota med lovom na snežne rakovice ulovila in iztovorila več križancev, bi to lahko zmanjšalo ribolovni pritisk na velike samce snežnih rakovic, katerih okrevanje po zlomu populacije je precej počasnejše," je pojasnila Fedewa.
Se morsko dno spreminja za vedno?
Raziskovalci za zdaj ne vedo, ali gre za začasno spremembo ali začetek dolgoročnega preoblikovanja ekosistema Beringovega morja. Segrevanje oceanov bi lahko v prihodnosti še dodatno izboljšalo razmere za Tannerjeve rakovice, ki bolje prenašajo toplejšo vodo. Prav tako ostaja nejasno, kakšno ekološko vlogo bodo imeli vse številnejši križanci in kako bo njihova prisotnost vplivala na okrevanje snežnih rakovic ter na skupnosti, katerih preživetje je odvisno od ribolova.
