Najhuje je ponoči, ko bi rada spala, pravi obupana stanovalka.
Čeprav se novogradnje v oglasih predstavljajo kot vrhunec sodobnega bivanja – energetsko učinkovite, udobne in grajene po najvišjih standardih – izkušnje številnih stanovalcev kažejo precej drugačno sliko. Nedavna raziskava je pokazala, da so ljudje v starejših soseskah bolj zadovoljni s kakovostjo bivanja.
Razlog? Težave, ki se pojavljajo v novogradnjah, so pogosto banalne, a za kakovost življenja izjemno obremenjujoče: od tankih sten in škripajočih tal do slabo izvedene zvočne izolacije, slabe kakovosti materialov in neodgovornih upravnikov.
Podobno izkušnjo opisuje tudi uporabnica iz Novega Sada, ki je svojo zgodbo delila na Redditu. Njena objava je naletela na velik odziv, saj se je v komentarjih oglasilo veliko ljudi s podobnimi težavami. To je objava v celoti:
"Že eno leto živiva v novogradnji v Novem Sadu, Square Garden, in iskreno – izgubljava živce zaradi hrupa. Stavba je narejena obupno. Naredila sva dodatno zvočno izolacijo in res je, da ne slišiva več sosedov, ko se pogovarjajo, a še vedno slišiva neprestano udarjanje in premikanje pohištva skozi ves dan. Najhuje je ponoči, ko bi rada spala.
V zgradbi je 42 stanovanj. Pritožila sva se sosedom zraven naju, ker sva bila prepričana, da so oni krivci, pa pravijo, da tudi oni slišijo enako. Tudi v stanovanju pod nama slišijo isto. Nekaj sosedov na istem nadstropju se prav tako pritožuje. Poklicali smo komunalno službo, pa ne želijo priti. Upravnice pa ne zanima popolnoma nič. Poskusila sem iti na hodnik, da bi locirala zvok, a na hodniku se nič ne sliši. Ni niti dvigalo, saj prepoznamo zvok dvigala – to je popolnoma drugačen zvok. V stanovanju sem dobesedno ves čas s slušalkami, ker me hrup spravlja ob živce, hkrati pa moram počivati in spati. Na žalost sva lastnika stanovanja, ne najemnika.
Moje vprašanje: Ali je še kdo imel podobno težavo v novogradnji, pri kateri vira hrupa sploh ni mogoče locirati? Ali sploh obstaja kakšna rešitev razen prodaje stanovanja? Na koga se še lahko obrnemo – izvedenec, inšpekcija, nekdo, ki meri vibracije ali hrup iz inštalacij?"
Morda vas zanima tudi:
- Ko so se vselili v novo hišo, je vse kazalo, da bodo imeli s sosedi dobre odnose – a sledilo je nekaj, kar jih je pustilo odprtih ust
- Slovenca muči skrivnosten zvok v spalnici, nikakor ne najde njegovega izvora
Težava, s katero se soočajo številni
Uporabniki foruma, ki so jim tovrstne težave še kako znane, so staknili glave. Nekdo, ki dela v projektnem biroju, je poudaril, da je problem sistemski: "Po vsej državi se novogradnje delajo izjemno slabo. Investitorji varčujejo pri izolaciji, ploščah in materialih. Zvočna izolacija je najpogostejša težava. Beton nosi zvok skozi celotno konstrukcijo – zato se udarci prenašajo tudi z drugega konca stavbe."
Arhitekt pa opisuje, da se v betonskih stavbah zvok premika nepredvidljivo. "Tudi če sosedov ne slišimo govoriti, se prenašajo vibracije, klime, celo glasba iz lokalov spodaj. Tudi pri nas se občasno sliši premikanje stolov ob štirih zjutraj ali brnenje klim. Pomagajo spuščen strop in omare ob stenah – ampak čudežev ni."
Nekdo je ugibal, da hrup morda povzroča slabo uravnotežen pralni stroj katerega od sosedov, nekateri pa so se manj kot na sumljiv zvok osredotočali na odnose s sosedi. "V novogradnji nad mojo spalnico je bila otroška soba, otroci pa so divjali do dveh zjutraj. Prosil sem starše, predlagal preprogo, ponudil denar. Nič. Umirili so se šele, ko sem začel ob šestih zjutraj navijati glasno glasbo. Ni idealno, ampak delovalo je," je zapisal eden od njih.
"Izolacija ne pomaga, če okoli tebe živijo ljudje brez osnovnega spoštovanja," je dodal drugi. "Imam identično situacijo, pa sem v starem bloku. Sosedje premikajo pohištvo ob dveh zjutraj, perejo perilo ob pol enih in sušijo lase pod mojo spalnico ob 5.30. Nekateri preprosto nimajo občutka za skupno bivanje."
Nekateri komentarji so namigovali tudi, da kateri od sosedov laže – in da morda, če to traja toliko časa, ne bo pomagalo nič drugega kot selitev. "Če se več sosedov pritožuje, vir pa ostaja skrivnost, potem je stavba slabo narejena. Jaz na vašem mestu ne bi izgubljala živcev – ampak razmišljala o selitvi, ne glede na to, kako težko je."
Primer iz Novega Sada ni osamljen. V številnih državah v regiji, pa tudi širše, se kupci stanovanj srečujejo z enakimi težavami: slabim nadzorom nad gradnjo, tankimi stenami, pomanjkljivo zvočno izolacijo, slabo izvedenimi inštalacijami ter upravniki, ki se na pritožbe preprosto ne odzivajo. In čeprav se velikopotezno oglašujejo, niti novogradnje na to niso imune.
Medtem ko prospekti govorijo o "modernem bivanju", "vrhunski izvedbi" in "prvovrstni kakovosti", realnost kaže, da se za bleščečimi fasadami pogosto skrivajo kompromisi, ki jih kupec odkrije šele, ko je prepozno. Ravno zato vse več ljudi raje posega po starejših, masivnejših stavbah, kjer je kakovost gradnje preverjena, tudi če je notranjost potrebna prenove.
