29. 5. 2022, 21:36

Bodo astronavti nekoč pili vodo iz kraterjev na Luni?

NASA/ISS

Pred več milijardami let so na naši Luni bruhali ognjeniki in ogromna področja prekrili z vrelo lavo. Ta je s časom počrnela in ustvarila temne lise, ki rišejo Lunin prepoznavni obraz.

Ognjeniki so imeli najverjetneje še eno dolgoročno posledico: ledene plošče na obeh polih, ki bi v globino lahko merile več deset ali celo sto metrov, so razkrile nove raziskave, ki so jih opravili na CU Boulder.

Najverjetneje gre za zmrzal, ki je milimeter po milimeter debelila ledeno odejo.

NASA

Študija, objavljena v The Planetary Science Journal, poskuša s pomočjo simulacij ali modelov poustvariti razmere na Luni, še preden se je na Zemlji razvilo življenje. Ugotovili so, da so nekdanji ognjeniki na Luni izbruhali ogromne količine vodne pare, ki je nato stekla na površje ter tako ustvarila zaloge ledu, ki morda še vedno tičijo v kraterjih.

To je čudovita novica za morebitne raziskovalce Lune, ki bi v prihodnosti to vodo lahko pili in iz nje delali gorivo za rakete.

Od kod je voda prišla na Luno, ni povsem jasno, a ognjeniki so resen kandidat. Pred dvema do štirimi milijardami let je na Luni bruhalo več deset tisoč ognjenikov, v povprečju eden vsakih 22.000 let.

NASA/Bill Anders

Hlapov je bilo toliko, da so zaokrožili okrog Lune in so iz njih nastajale celo redke atmosfere. Te so se po kakšnem tisočletju razblinile, v tem času pa se je okrog 41 odstotkov vode kondenziralo v led.

"Danes bi vam radi predstavili ekipo @NASAArtemis," so decembra 2020 naznanili misijo, s katero bosta leta 2024 na Luno stopili prva ženska in prva temnopolta oseba.

A do vesoljskih ledenih kock bo vseeno težko priti. Večina vode je namreč shranjena na polih ali skrita pod metri lunarnega prahu.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.