Ugodna statistika sledi zavezi predsednika države borbi proti segrevanju ozračja.
V Braziliji so lani zabeležili prvo upočasnitev krčenja gozdov v vseh svojih geografskih območjih z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, tako imenovanih biomih, v šestih letih. Krčenje je upadlo za 32,4 odstotka, ugotavlja mreža MapBiomas. Skupno je sicer nazadovalo že leta 2023, za 11 odstotkov, a tedaj ni bilo zabeleženo v vseh biomih.
Brazilski predsednik napovedal konec nezakonitega krčenja
Kot je razvidno iz poročila MapBiomas, so v Braziliji, največji južnoameriški državi, lani izsekali za 1,24 milijona hektarjev manj gozda kot leta 2023.
Ugodna statistika sledi zavezi levičarskega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve. Ta je napovedal konec nezakonitemu krčenju gozda do leta 2030. Njegova ambicija je, da bi Brazilija postala vodilna svetovna borka zoper segrevanje ozračja. Pri omejevanju podnebnih sprememb namreč ključno vlogo igrajo prav gozdovi, ki absorbirajo ogljik.
Ne glede na napredek pa je Brazilija leta 2024 dnevno še vedno izgubila 3403 hektare naravne vegetacije, kar zaleže za več kot 8000 nogometnih igrišč.
V Amazoniji lani posekali sedem dreves na sekundo
Brazilija je dom šestih biomov. Vsak ima svoje podnebje ter rastlinstvo in živalstvo. To so Amazonija, Atlantski gozd, Cerrado, Caatinga, Pantanal in Pampa.
V Amazoniji, največjem tropskem deževnem gozdu na svetu, je bilo lani dnevno posekanih povprečno 1035 hektarjev oz. približno sedem dreves na sekundo, piše v poročilu. Večina sečnje je bila izvedena s ciljem pridobiti zemljo za kmetijstvo.
Najbolj prizadet biom pa je bil lani že drugo leto zapored Cerrado, ki je dom tropske savane z bogato biotsko raznovrstnostjo. Lani je bilo tam izgubljenih 652.197 hektarov gozda, kar je približno toliko, kot meri brazilsko velemesto Sao Paulo.
