Namesto zvoka budilke ju vsako jutro prebudi blejanje ovc, prometne konice pa so zamenjali razgledi na morje in zvezdnato nebo.
Še pred kratkim sta se 29-letna Lois Roberts in Aaron Lloyd vsak mesec spopadala z visokimi stroški najemnine in vsakodnevnimi prometnimi zastoji v Cardiffu. Danes živita na odročnem otoku Bardsey ob obali Walesa, kjer nimata najemnine, njuni najbližji sosedje pa so predvsem ovce.
To so bile njune sanje
"Želela sva živeti bližje naravi in bolj trajnostno, a v Cardiffu je bilo to skoraj nemogoče," pravi Lois. Preobrat je prinesel oglas za delo, ki je zvenel skoraj predobro, da bi bil resničen. Na otoku Bardsey so iskali skrbnika, ki bi vzdrževal vrtove in skrbel za deset počitniških hišk. V zameno sta dobila hišo, plačo in življenje brez plačevanja najemnine.
"Vedno sva si želela pobegniti iz mesta, vendar se je brez veliko prihrankov ali lastnega doma to zdelo nedosegljivo," pripoveduje Lois.
Na otoku poleg njiju živita le še dva kmeta in okoli 500 ovc. Namesto zvoka avtomobilov ju zjutraj prebudi blejanje, kar pa ju prav nič ne moti. Nasprotno, prepričana sta, da še nikoli nista živela bolj mirno.
Življenje brez trgovin in signala
Romantična predstava o otoškem življenju ima tudi manj privlačno plat. Na Bardseyju ni trgovine, mobilni signal je zelo omejen, življenje pa je precej bolj preprosto kot v mestu. "Včasih se res zdi, kot da sva se vrnila v preteklost. Živiva v stari hiši, kompostno stranišče pa stoji na vrtu," sta povedala za britanske medije.
Kljub temu se jima življenje na otoku zdi neprimerljivo bolj kakovostno. Sama pridelujeta zelenjavo, skrbita za kokoši, pripravljata domače sokove in veliko bolj premišljeno ravnata z naravnimi viri.
"Zdaj natančno veva, od kod prihajata najina voda in elektrika, zato veliko bolj paziva, koliko ju porabiva," pravita mlada Britanca.
Kaj najbolj pogrešata?
Čeprav na otoku nimata številnih mestnih ugodnosti, jima nekaj sodobnega sveta vendarle manjka. Občasno pogrešata preprostost vsakodnevnih opravkov – trgovine, večjo izbiro storitev in življenje, kjer ni treba vsako stvar skrbno načrtovati. Na srečo imata dostop do brezžičnega interneta, česar sezonski obiskovalci otoka nimajo.
A vse to po njunih besedah odtehtajo razgledi, ki jih v mestu nikoli ne bi doživela. "Imava neverjetno srečo. Iz doma lahko opazujeva severni sij, ponoči pa se nad nama razprostira Mlečna cesta. Takšnih trenutkov v mestu preprosto ne doživiš," je sklenil Lois.
