Globoko pod enim najsvetejših krajev krščanstva so arheologi našli čisto drobne, a še kako osupljive sledi, ki so del ene najbolj razburljivih zgodb našega človeštva.
Pod baziliko Božjega groba v Jeruzalemu, ki jo krščansko izročilo povezuje s krajem Jezusovega križanja in pokopa, so arheologi zaključili pomembno raziskavo, ki ponuja podrobnejši vpogled v podobo tega območja v prvem stoletju našega štetja. Izkopavanja je vodila Francesca Stasolla, profesorica arheologije z rimske univerze Sapienza, ugotovitve pa so raziskovalci zdaj predstavili v obsežnem, 98 strani dolgem predhodnem poročilu, objavljenem v reviji Liber Annuus, arheološki publikaciji jeruzalemskega Studium Biblicum Franciscanum.
Med najzanimivejšimi odkritji so nekaj, kar je na prvi pogled videti precej nepomembno: starodavna semena in cvetni prah. Toda prav ti drobni ostanki pomagajo rekonstruirati okolje, ki je nekoč obstajalo na mestu današnje mogočne cerkve. In pri tem se pojavi zanimiva povezava z Novo zavezo.
Pred grobnicami je bil tam kamnolom
Območje današnje cerkve Božjega groba skozi zgodovino ni bilo ves čas namenjeno verski uporabi. Arheološke raziskave kažejo, da je tam sprva deloval kamnolom. Ko se je pridobivanje kamna postopoma končalo, se je začela spreminjati tudi namembnost prostora. "Kamnolom so morali postopoma opustiti, ko se je pridobivanje kamna končalo, pa so območje uporabljali za kmetijske površine in grobnice," je Stasolla pojasnila že ob predstavitvi prvih rezultatov leta 2025.
Semena in cvetni prah so raziskovalci odkrili v plasteh iz obdobja med uporabo območja kot kamnoloma in poznejšim rimskim obdobjem, ko je prostor dobil pogrebno funkcijo. Po besedah Stasolle je prav takšna lahko bila podoba tega kraja v prvem stoletju našega štetja. To pa je zanimivo zaradi podrobnosti, zapisane v Janezovem evangeliju.
Evangelij govori o vrtu ob kraju križanja
V Janezovem evangeliju je zapisano, da je bil v bližini kraja Jezusovega križanja vrt, v njem pa nov grob, v katerega še ni bil nihče položen. Arheološke najdbe seveda ne morejo dokazati, da je šlo prav za vrt, omenjen v evangeliju, niti same po sebi ne dokazujejo Jezusovega pokopa na tem mestu. Kažejo pa, da je bila pokrajina v relevantnem obdobju skladna z nekaterimi podrobnostmi starodavnega besedila: nekdanji kamnolom je prešel v območje z vegetacijo, kmetijsko rabo in grobnicami.
Prav ta povezava je pritegnila pozornost strokovnjakov za zgodnje krščanstvo. Douglas Estes, izredni profesor religije na New College of Florida, ki pri raziskavi ni sodeloval, meni, da so ugotovitve posebej zanimive zaradi dolgoletnih razprav o zgodovinski natančnosti Janezovega evangelija. Po njegovih besedah so bili nekateri raziskovalci do podrobnosti v Janezovem besedilu precej bolj skeptični kot do opisov v evangelijih po Mateju, Marku in Luku. Toda Estes opozarja, da je arheologija skozi čas potrdila že več geografskih in arhitekturnih podrobnosti iz Janezovega evangelija.
Podoben dvom se je pojavil že v 19. stoletju
Kot primer je navedel znameniti ribnik Bethesda v Jeruzalemu. Janezov evangelij ga opisuje kot kraj s petimi stebrišči, kar je v 19. stoletju pri nekaterih strokovnjakih vzbujalo dvome. Poznejša arheološka odkritja so pokazala, da je bila takšna arhitekturna ureditev na tem območju dejansko mogoča oziroma da je tam obstajalo pet stebrišč. Estes podobno razume tudi najnovejše odkritje pod cerkvijo Božjega groba. "Na enak način so strokovnjaki večinoma dvomili, ali bi bil Jezus lahko pokopan na območju vrta," je dejal.
Po njegovih besedah zdaj obstajajo arheološki dokazi, da je bilo na tem kraju območje z vegetacijo, kar po njegovi interpretaciji pomeni še eno potrditev natančnosti posameznih podrobnosti Janezovega evangelija. Pri tem pa ostaja pomembna meja: arheologija lahko rekonstruira nekdanjo pokrajino, ne more pa samo na podlagi semen in cvetnega prahu ugotoviti, kdo je bil pokopan v določeni grobnici.
Skoraj 1700 let romarsko središče
Cerkev Božjega groba ima v krščanstvu sicer izjemen pomen. Kraj so kot mesto Jezusovega pokopa identificirali v času rimskega cesarja Konstantina Velikega v četrtem stoletju, ko je bila tam zgrajena tudi prva cerkev. Od takrat je območje že skoraj 1700 let eno najpomembnejših krščanskih romarskih središč.
Današnji arheologi pa poskušajo pogledati še dlje v preteklost – pod stoletja gradnje, prezidav, verskih objektov in zgodovinskih plasti – ter rekonstruirati, kakšen je bil ta del Jeruzalema približno tri stoletja pred nastankom prve cerkve. Prav zato so lahko tako pomembni tudi na videz skromni ostanki, kakršni so cvetni prah in semena. Ne pripovedujejo zgodbe o monumentalnih stavbah ali zakladih, temveč pomagajo sestavljati podobo pokrajine iz časa, ko je tam še obstajal povsem drugačen svet.
Estes je dejal, da ga najnovejša odkritja navdušujejo in da upa, da bo arheologija v prihodnosti razkrila še več pomembnih informacij o življenju v Jezusovem času. "Vznemirljivo je živeti v obdobju, ko lahko doživljamo vse od odkritja zvitkov z Mrtvega morja do odkritja te pogrebne pokrajine," je dejal. Takšne raziskave so po njegovih besedah dragocene za vse, ki želijo bolje razumeti judovstvo in krščanstvo prvega stoletja ter zgodovinsko okolje Jezusovega življenja.
