Ko se je posedel del cerkvenega poda, so delavci med obnovitvenimi deli naleteli na srhljivo najdbo. Obnemeli so in obstali kot vkopani, toda pravi šok je šele sledil. So res našli ostanke enega najbolj znanih Zemljanov vseh časov?!
V nizozemskem mestu Maastricht so arheologi pod podom cerkve svetih Petra in Pavla odkrili okostje, ki bi lahko pripadalo enemu najbolj znamenitih vojakov 17. stoletja - francoskemu mušketirju Charlesu de Batz de Castelmoreju, bolj znanemu kot d’Artagnan. Odkritje je sprožilo obsežno raziskavo, ki vključuje strokovnjake z več držav, odločilno besedo pa bo imela analiza DNK.
Do najdbe je prišlo februarja, ko se je del cerkvenega poda posedel. Med obnovitvenimi deli so delavci pod ploščicami odkrili grob s človeškimi ostanki, kar je takoj pritegnilo pozornost arheologa Wima Dijkmana, ki se z raziskovanjem d’Artagnanove smrti in njegovega pokopa ukvarja že več kot dvajset let. Cerkev je bila že prej omenjana kot možna lokacija njegovega zadnjega počivališča.
Vzorec DNK, pridobljen iz čeljustne kosti, so poslali v Nemčijo, kjer ga bodo primerjali z genetskim materialom domnevnih potomcev slavnega mušketirja. Dodatne analize potekajo tudi v nizozemskem mestu Deventer, kjer strokovnjaki preučujejo starost in spol pokojnika.
"Gre za preiskavo na najvišji ravni. Želimo biti popolnoma prepričani, ali gre res za slavnega mušketirja, ki je bil tukaj ubit," je poudaril Dijkman. Kljub navdušenju ostaja previden: kot znanstvenik bo identiteto potrdil šele, ko bodo dokazi nedvoumni.
Ob odkritju so našli tudi kovance iz leta 1660 ter del svinčene krogle, kar dodatno podpira domnevo, da bi lahko šlo za d’Artagnana. Zgodovinski viri namreč navajajo, da je bil leta 1673 med francoskim obleganjem Maastrichta v francosko-nizozemski vojni zadet v grlo z mušketo in da je bil pokopan na posvečenih tleh. Grob pod oltarjem, enem najbolj svetih delov cerkve, se zato zdi verjetna lokacija.
D’Artagnan ni le literarni junak iz romana Trije mušketirji Alexandra Dumasa, temveč tudi resnična zgodovinska osebnost. Služil je francoskemu kralju Ludviku XIV., Sončnemu kralju, in postal poveljnik mušketirjev. Čeprav ga je literatura ovekovečila kot neustrašnega junaka, je njegovo življenje končala krogla sredi vojaškega pohoda.
Cerkev stoji nedaleč od kraja, kjer je taborila francoska vojska. Čeprav je bil d’Artagnan slavljen kot heroj, bi bil prevoz njegovega trupla v Pariz sredi poletne vročine skoraj nemogoč, kar dodatno utrjuje domnevo, da je bil pokopan prav v Maastrichtu. Zdaj ostaja le še vprašanje, ali bodo genske analize potrdile, da je pod cerkvenim oltarjem res počival mož, ki je navdihnil eno največjih literarnih legend vseh časov. Na odgovor ne bo treba dolgo čakati ...
