Najdba jih je pustila brez besed, takoj so poklicali arheologe, ki so imeli kaj videti.
Pod starimi kamnitimi tlemi francoske cerkve je desetletja počivala skrivnost, ki je nihče ni pričakoval. Ko so delavci med obnovo sledili pozabljenemu stopnišču, jih je pod površjem pričakal tih in skoraj nedotaknjen svet mrtvih. Naleteli so na grobnico, staro približno 400 let, ob njej pa še veliko starejše sledi ljudi, ki so tam pokopavali svoje umrle že v času, ko se je rimski svet počasi spreminjal v srednji vek.
Odkritje se je zgodilo v cerkvi Saint-Philibert v francoskem Dijonu, kjer so obnovitvena dela nepričakovano odprla vrata v več stoletij dolgo zgodovino. Sama cerkev je v preteklosti doživela nenavadno usodo. V 18. in 19. stoletju so jo uporabljali kot skladišče soli, kar je pozneje povzročilo resne težave. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč nad s soljo prepojenimi tlemi namestili ogrevano betonsko ploščo, toplota pa je ujete soli potisnila v kamnite zidove in povzročila razpoke ter poškodbe na konstrukciji cerkve.
Ko so strokovnjaki začeli raziskovati poškodovane temelje, so pod cerkvijo odkrili več plasti preteklosti. V transeptu cerkve so arheologi naleteli na pozno srednjeveško grobnico, v kateri so bili pokopani odrasli in otroci. Pokojniki niso bili položeni v bogate krste, temveč zaviti v preproste mrtvaške prte. Ob nekaterih so našli kovance in rožne vence, tihe spremljevalce njihovih zadnjih poti.
Toda pravo presenečenje je šele sledilo. Ekipa arheologinj Clarisse Couderc in Carole Fossurier je pod srednjeveškimi pokopi odkrila še starejše grobove iz obdobja med 11. in 13. stoletjem, nato pa še nekaj veliko bolj osupljivega: šest kamnitih sarkofagov iz pozne antike in merovinškega obdobja. Eden od njih je imel celo bogato oblikovan pokrov s skulpturo.
Sedanja cerkev Saint-Philibert je bila zgrajena v drugi polovici 12. stoletja, pozneje pa so ji dodali zvonik, stolp, verando in stranske kapele. A pod današnjo stavbo so arheologi našli dokaze še starejših gradbenih faz. Nekateri namigi o tem so se pojavili že med izkopavanji leta 1923, zdaj pa so pod osrednjo ladjo odkrili tudi značilno zidavo v obliki ribje kosti, ki naj bi pripadala prvi cerkvi iz okoli 10. stoletja.
Najstarejši sarkofagi pa segajo še dlje v preteklost. Po mnenju strokovnjakov kažejo, da je bilo območje pomembno pogrebno središče že v času prehoda iz rimskega obdobja v zgodnji srednji vek. Verjetno so bili prvotni pokopi umeščeni v še starejšo antično zgradbo, ki danes obstaja le še v sledeh pod zemljo.
