V Černobilu se dogaja nekaj osupljivega: še strokovnjaki v šoku, ko so videli, kdo zdaj tam živi

18. 9. 2025, 16:00 | E. Č.

Ko so znanstveniki vstopili v območje, kjer že desetletja ni več ljudi, so naleteli na prizore, ki jih niso pričakovali. Narava si je vzela nazaj vse, kar je nekoč pripadalo človeku.

Ukrajinsko območje, ki ga je svet spoznal predvsem po hudi jedrski katastrofi leta 1986, danes preseneča z drugačno podobo – postalo je zatočišče številnim divjim živalim. Raziskovalci so v poletnih mesecih na tamkajšnjih območjih poleg znamenitih mongolskih divjih konjev opazili tudi zajce, jelene, lose, divje prašiče, lisice, jazbečarje, rise in volkove, pa tudi številne ptice in netopirje.

Jedrska nesreča je iz območja Černobila prisilno izselila več kot 116.000 ljudi, kar je pustilo pokrajino brez stalnih prebivalcev. Ko so se ravni sevanja v naslednjih desetletjih znižale, so se živali počasi vrnile. Že dolgoročna raziskava iz leta 2015 je pokazala, da kljub vplivu kroničnega sevanja območje podpira presenetljivo bogato favno. Danes tako imenovana Černobilska izključitvena cona (CEZ) velja za enega najbolj nepričakovanih naravnih rezervatov v Evropi.

cernobil ukrajina nesreca sevanje zivljenje zivali konji znanstveniki
Profimedia

Posebej zanimiva je prisotnost mongolskih divjih konj, ene najredkejših divjih pasem konj, ki so se na območju naselili po nesreči. Najnovejša raziskava, izvedena na beloruski strani meje v Polesie State Radiation Ecological Reserve, poskuša ugotoviti, kako uspešno se je populacija razvila. Nadaljnje raziskave na ukrajinski strani pa so bile zaradi rusko-ukrajinske vojne od leta 2022 večkrat prekinjene.

Oderuški splitski taksisti napadli novinarko, ki jih je spraševala, koliko računajo

Znanstveno delo je v zadnjih letih dodatno otežilo več velikih gozdnih požarov ter ruska okupacija območja. Tragičen dogodek se je zgodil junija letos, ko je eden od mongolskih divjih konjev izgubil življenje v eksploziji vojaške mine.

Čeprav černobilsko območje ostaja nevarno in prežeto z radioaktivnimi sledmi, raziskovalci opažajo, da se je narava v odsotnosti človeka nepričakovano dobro obnovila. Černobil tako postaja simbol paradoksa: tam, kjer je človeška dejavnost povzročila največjo tragedijo, je zdaj narava dobila svojo drugo priložnost. In jo več kot očitno tudi dobro izkoristila.

Obiskovalec ogorčen nad higieno na ljubljanskem kulinaričnem dogodku: "To je kršitev higienskih pravil!"