Najnovejša raziskava je pokazala skrb vzbujajoče posledice za uporabnike priljubljenega orodja.
Znanstveniki z uglednega MIT Media Laba so pod drobnogled vzeli uporabo umetne inteligence pri študentih in v najnovejši raziskavi ugotovili, da lahko redna uporaba klepetalnika ChatGPT, ki ga vsakodnevno uporabljajo milijoni študentov po svetu, negativno vpliva na kognitivne sposobnosti uporabnikov. Uporaba klepetalnika lahko namreč zavira namreč spomin, učenje in kritično razmišljanje.
Raziskava je trajala štiri mesece, uporabniki klepetalnika ChatGPT, ki temelji na velikem jezikovnem modelu (LLM), pa so v tem obdobju dosledno dosegali slabše rezultate na nevronski, jezikovni in vedenjski ravni. Rezultati raziskave zato vzbujajo skrb glede dolgoročnih izobraževalnih posledic uporabe LLM in poudarjajo potrebo po poglobljenem raziskovanju vloge umetne inteligence pri učenju.
Manj vloženega napora ima kognitivno ceno
Raziskovalci so spremljali 54 študentov, ki so bili razdeljeni v tri skupine in so v več seansah pisali eseje. Prva skupina je imela pri tem na voljo uporabo klepetalnika ChatGPT, druga iskalnik Google, tretja pa se je s pisanjem soočila brez kakršnekoli zunanje pomoči. Med pisanjem so vsi nosili EEG naprave za merjenje možganske aktivnosti.
Rezultati raziskave so se izkazali kot nedvoumni: študenti, ki so uporabljali ChatGPT, so dosledno kazali nižjo možgansko aktivnost, slabše pomnjenje in manjšo zavzetost v primerjavi z drugima dvema skupinama. Raziskovalci so tako ugotovili, da uporaba velikih jezikovnih modelov prinaša opazne kognitivne posledice, poroča Daily Mail.
"Čeprav so se koristi umetne inteligence na začetku zdele očitne, so uporabniki LLM na dolgi rok dosegali slabše rezultate - tako na nevrološki kot jezikovni ravni," so pojasnili avtorji raziskave. Čeprav so uporabniki orodja umetne inteligence na vprašanja odgovarjali hitreje in z manj napora, so to dosegli na račun poglobljenega razumevanja in kritične presoje, kar je, kot kaže, "kognitivna cena" uporabe orodij, kakršno je ChatGPT.
Uporabniki orodja ChatGPT v informacijskem mehurčku
Raziskovalci so med drugim ugotovili, da so se uporabniki orodja ChatGPT redkeje spraševali o točnosti ali smislu izpisanih odgovorov, njihovo kritično razmišljanje pa se je zmanjšalo, saj so odgovore orodja, ki temelji na umetni inteligenci, zaznavali kot končne in nedvoumne. Pri tem so opozorili tudi na tako imenovane odmevne mehurčke (echo chamber), ki jih ne ustvarjajo več samo družbena omrežja, ampak tudi algoritmično urejeni odgovori modelov umetne inteligence.
Takšni mehurčki zmanjšajo informacijsko okolje, v katerem se uporabniku ponavljajo in prikazujejo zgolj stališča, vsebine ali informacije, ki potrjujejo njegova obstoječa prepričanja, medtem ko so drugačna mnenja ali alternativni pogledi izključeni ali filtrirani. Ugotovili pa so še nekaj: "Tisto, kar je prikazano kot 'najboljši odgovor', je pogosto odraz interesov lastnikov LLM modela, ne pa nujno objektivnosti ali raznolikosti."
Raziskovalci prišli do še več zanimivih ugotovitev
Izmed treh skupin študentov, ki so jih spremljali, so največ izvirnih idej in intelektualnega napora pokazali tisti, ki so pri nalogi uporabljali le svoje možgane, medtem ko je skupina, ki je uporabljala Google, dosegala srednjo raven možganske aktivnosti.
Še bolj zanimiva ugotovitev pa je, da so študenti iz skupine, ki ni imela pomoči, povečano možgansko aktivnost pokazali tudi pozneje, ko so uporabili ChatGPT, saj so odgovore umetne inteligence poskušali uskladiti s svojim predhodnim znanjem. Študenti iz skupine, ki je od začetka uporabljala ChatGPT, pa so še naprej kazali zmanjšano kognitivno delovanje tudi takrat, ko so morali pisati brez dodatne pomoči, povzema Daily Mail.
Novo na Metroplay: Urška Klakočar Zupančič I Drzna in drugačna prva dama parlamenta, ki jezdi s pogumom in strastjo