Morje je razkrilo presenetljivo odkritje, povezano z eno najbolj brutalnih in krvavih zgodb te evropske države.
Danski arheologi so v morju ob Kopenhagnu odkrili razbitine vojne ladje Dannebroge, ki je bila uničena v eni najbolj znanih pomorskih bitk začetka 19. stoletja. Ladja, ki je pripadala dansko-norveškim silam, je bila 2. aprila 1801 med bitko pri Kopenhagnu uničena na brutalen način: zadeli so jo projektili, zajel jo je ognjeni inferno, na koncu pa je še eksplodirala.
Odkritje prihaja natanko 225 let po usodnem spopadu, v katerem so britanske sile pod poveljstvom viceadmirala Horatia Nelsona napadle Dansko, da bi razbile njeno nevtralno zavezništvo z drugimi evropskimi državami, ki je ogrožalo britansko pomorsko prevlado.
Razbitine so našli arheologi iz Viking Ship Museuma v Roskildeju, in sicer med raziskavami pred začetkom gradbenega projekta Lynetteholm. Po besedah pomorskega arheologa Otta Ulduma ni dvoma o identiteti ladje. Dimenzije lesenih konstrukcij natančno ustrezajo ohranjenim načrtom, dendrokronološka analiza pa potrjuje letnico gradnje – 1772.
"Z gotovostjo, ki meji na absolutno, lahko rečemo, da smo našli Dannebroge," je poudaril Uldum in dodal: "In z njo tudi ostanke tistih, ki po bitki nikoli niso dosegli obale." Bitka pri Kopenhagnu je zahtevala okoli 700 življenj, večinoma na danski strani. Na krovu Dannebroge je umrlo najmanj 56 mornarjev, še 19 jih je bilo pogrešanih.
Med izkopavanjem so arheologi naleteli na pretresljive ostanke: obrabljene čevlje, fragmente oblačil, osebne predmete, glinene pipe, dele uniform, orožje in tudi človeško spodnjo čeljust. Poleg nje so našli še druge kosti, vključno z rebri, ki bi lahko prav tako pripadala ljudem.
Dno morja okoli razbitin je še vedno posuto s topovskimi kroglami in ostanki bitke, raziskovalci pa so odkrili tudi dva topa. Že pred začetkom raziskav so vedeli, da obstaja možnost, da bodo naleteli na človeške ostanke, saj so zgodovinski zapisi jasno govorili o tragičnem koncu ladje.
Kljub pomembnosti bitke, ki velja za enega ključnih dogodkov danskih narodnih spominov, razbitine do danes še nikoli niso bile arheološko raziskane. Razlog tiči v strogi danski zakonodaji, ki prepoveduje poseganje v zgodovinske brodolome brez posebnega dovoljenja.
Kot pojasnjuje vodja pomorske arheologije Morten Johansen, je raziskava dovoljena le zato, ker območje ogroža načrtovana gradnja. "Ko je kulturna dediščina ogrožena, zakon zahteva arheološko preiskavo," poudarja. To pomeni, da tokratno odkritje ni posledica naključnega zanimanja, temveč nujnosti. In prav zato ima še večjo težo.
Poglejte tudi: