Moški z detektorjem kovin je na polju naletel na neprecenljivo najdbo in navdušil šokirane arheologe.
Na polju pri mestu Gundorf, severozahodno od Leipziga v Nemčiji, je amaterski iskalec z detektorjem kovin med poletnim raziskovanjem naletel na izjemno redko arheološko odkritje. Odkril je približno 2200 let star keltski kovanec iz skoraj čistega zlata, ki je bil skoraj popolnoma ohranjen.
Kovanec, ki tehta komaj dva grama, a je neprecenljive vrednosti, so arheologi poimenovali "mavrični kelih". Ime je dobil po svoji rahlo ukrivljeni obliki in po ljudskem izročilu, ki pravi, da se takšni zlatniki pogosto pojavijo na mestu, kjer se konča mavrica.
Odkritje je potrdil deželni arheološki urad Saške, ki je kovanec označil za najstarejši do zdaj najden v tej regiji. Ena stran prikazuje stilizirano glavo, najverjetneje jelena, druga pa keltsko vratno ogrlico, zvezdo in sfero. Po vsej verjetnosti gre za "četrtinski stater", skovan v 3. stoletju pr. n. št., v času, ko so Kelti obvladovali večino srednje Evrope.
"Ta zlati kovanec je otipljiv kos naše zgodovine in prinaša nove vpoglede v trgovino s Kelti," je povedala Barbara Klepsch, saška ministrica za kulturo in turizem. Dodala je, da kovanec priča o živih stikih med ljudstvi, ki so takrat naseljevala današnje območje Nemčije in Češke.
Po besedah glavne arheologinje Regine Smolnik so keltski kovanci v Saški prava redkost. Pred tem so na tem območju našli le dva, od katerih je eden že izgubljen. Šele v zadnjih letih so odkrili še devet kovancev, toda le eden izmed njih je bil zlat, in tudi ta brez okraskov.
Najdeni "mavrični kelih" tako velja za izjemno arheološko najdbo, ki odpira nova vprašanja o trgovanju, vplivu in prepletanju kultur pred več kot dvema tisočletjema. Arheologi menijo, da kovanec ni služil kot plačilno sredstvo, temveč kot statusni simbol ali hranilec bogastva premožnega posameznika, povezanega s keltskimi trgovskimi mrežami. "Odkritja, kot je to, nas spominjajo, od kod prihajamo, in pomagajo razumeti naše korenine," je še dejala Barbara Klepsch.
