Dolgo časa niso zares vedeli, kaj in kako, ko so razvozlali uganko, pa so se kar naježili ...
Na severu Nizozemske so arheologi razkrili enega najbolj nenavadnih zgodovinskih zakladov zadnjih let – več kot sto zlatih in srebrnih kovancev, starih približno 1300 let, ki pa niso bili zgolj zakladi bogastva, temveč tudi darila bogovom. Kot kaže, gre za t. i. "hudičev denar", s katerim so poganski svečeniki v 7. stoletju izvajali obrede plodnosti in čaščenja sonca.
Najdbo je kot prvi odkril ljubiteljski iskalec z detektorjem kovin blizu vasi Hezingen, ob meji z Nemčijo. Kovanci, med katerimi so tudi izjemno redki primerki iz kovnic frankovskega imperija, so bili skupaj z zlatim in srebrnim nakitom odkriti v letih 2020 in 2021. Odkritje je sprožilo veliko zanimanje arheologov, ki so pozneje ugotovili, da gre za ostanke odprtega kultnega svetišča iz 7. stoletja, kjer so potekali ritualni obredi in daritve poganskim bogovom.
Pod vodstvom Jan-Willema de Korta iz nizozemske agencije za kulturno dediščino je ekipa odkrila ostanke lesenih struktur in 17 stebrov, ki so bili poravnani z vzhodom in zahodom sonca ob pomladnem in jesenskem enakonočju. To je bil jasen namig, da je šlo za svetišče, povezano s sezonskimi in plodnostnimi obredi.
Arheologi so na območju našli tudi sledi živalskih žrtev, drobce keramike in dokaze o večstoletni uporabi kraja za daritve. Kovanci in nakit so bili v zemljo zakopani postopoma, v obdobju več kot sto let, vedno v kombinaciji z ostanki žrtvovanih živali. "Gre za prostor, ki ga je najverjetneje uporabljala lokalna elita, da bi z bogatimi daritvami poudarila svoj družbeni položaj," pojasnjuje de Kort. "Na drugih podobnih mestih so bile najdbe skromnejše, kar nakazuje, da je bil Hezingen prostor izjemnega simbolnega pomena."
Uporaba svetišča se je končala okoli leta 700 našega štetja, torej v času, ko se je krščanstvo začelo širiti po severni Evropi. Znanstveniki domnevajo, da so ravno voditelji Hezingena med prvimi v regiji sprejeli krščanstvo, kar bi pojasnilo tudi opustitev starodavnih obredov in zakopavanje "hudičevega denarja". Po 1300 letih pa kovanci, zakopani v zemljo kot daritev bogovom, danes razkrivajo, kako preplet vere, moči in bogastva oblikuje zgodovino. Pa naj gre za zlato ali za vero, ki ga je nadomestila.
