Radovednost dijakov je vodila do odkritja, ki so ga arheologi označili kot enega najbolj zanimivih v zadnjem obdobju.
Medtem ko so se generacije dijakov srednje šole Liceo Scientifico Cavour v središču Rima ukvarjale s športom v šolski telovadnici, je le nekaj metrov pod njihovimi nogami počival del pozabljene zgodovine starega Rima. Odkritje, ki se je začelo kot šolska govorica, je danes postalo ena zanimivejših arheoloških zgodb letošnjega leta.
Šola stoji le nekaj korakov od znamenitega Koloseja, na območju, ki velja za eno najpomembnejših zgodovinskih središč antičnega Rima. Že leta so med dijaki krožile zgodbe o skrivnostnih hodnikih in prostorih pod šolo. Nekateri radovedneži so se celo podali na neuradne raziskovalne odprave v podzemlje in naleteli na ostanke starodavnih struktur.
Ko so svoja opažanja zaupali profesorici zgodovine in latinščine Claudii Marino, je ta o tem obvestila pristojne oblasti. Kljub opozorilu so arheologi začeli sistematična izkopavanja šele januarja letos. Rezultati raziskav so bili javnosti predstavljeni konec maja, razkritja pa so presegla pričakovanja.
Arheologi so ugotovili, da skrivnostni podzemni prostori pripadajo veliki rimski hiši oziroma domusu iz sredine 2. stoletja našega štetja. Na podlagi napisa, odkritega že med gradnjo stavbe konec 19. stoletja, domnevajo, da je bila vila v lasti člana družine Umbrius. O tej družini je znanega razmeroma malo, strokovnjaki pa menijo, da bi njene korenine lahko segale v pokrajino Samnij v osrednji Italiji, nedaleč od Pompejev.
Nova najdba je še posebej dragocena zaradi bogato ohranjenih dekoracij. Raziskovalci so odkrili freske s figurativnimi in rastlinskimi motivi, štukaturne okraske na obokanih stropih ter mozaike z velikimi, nepravilno oblikovanimi kamnitimi ploščicami. Takšen slog je bil v tistem času priljubljen predvsem med premožnejšimi Rimljani in kaže, da so v hiši živeli ljudje visokega družbenega položaja.
Poleg antičnih ostankov so arheologi naleteli tudi na precej mlajše sledi človeške prisotnosti. Na stenah so našli grafite, ki so jih v 20. stoletju pustili dijaki, turisti in drugi raziskovalci podzemlja, kar ustvarja zanimiv kontrast med dvema povsem različnima obdobjema zgodovine.
Najnovejša odkritja predstavljajo le manjši del celotnega kompleksa. Vila se namreč razteza še globoko pod šolskim poslopjem, zato strokovnjaki ne izključujejo nadaljnjih raziskav. Vsaka nova izkopana soba bi lahko ponudila dodatne odgovore o življenju rimskih elit v eni najpomembnejših mestnih četrti antičnega sveta. Zanimivo je tudi zgodovinsko ozadje lokacije. Stavba, v kateri danes deluje šola, je bila prvotno sedež katoliške misijonarske skupnosti. Že ob gradnji konec 19. stoletja so delno odkrili ostanke starorimske hiše, vendar raziskave takrat niso bile dovolj obsežne, da bi razkrile celotno zgodbo.
V tej rimski četrti so nekoč živeli nekateri najvplivnejši možje starega Rima, med njimi Ciceron, Pompej in Oktavijan Avgust. Zaradi poznejše pozidave pa je bilo območje za arheologe dolgo težko dostopno in slabo raziskano. Šola in rimski arheološki urad zdaj načrtujeta skupen projekt, s katerim bi najdbo v prihodnosti odprli tudi za obiskovalce. Posebno vlogo bi lahko pri tem dobili prav dijaki, ki bi obiskovalce vodili po ostankih rimske vile, katere odkritje se je začelo z njihovo radovednostjo.
