Starodavna skrivnost človeštva, zapisana v ostankih prednikov, je po analizi DNK dobila končno razlago, ki razkriva eno najtemnejših poglavij zgodovine.
Mednarodna skupina raziskovalcev je po več kot tisočletju razrešila eno največjih ugank zgodovine medicine. Z analizo starodavne DNK so uspeli potrditi, da je za prvo znano pandemijo v zgodovini – Justinianovo kugo, ki je med letoma 541 in 750 povzročila smrt več deset milijonov ljudi – odgovorna bakterija Yersinia pestis.
Odgovor so znanstveniki našli v množičnem grobišču v starodavnem mestu Jerash v Jordaniji, le nekaj sto kilometrov od egiptovskega Pelusiuma, kjer so zgodovinski zapisi prvič omenili izbruh. V grobnici, urejeni v prostorih nekdanjega rimskega hipodroma, so našli osem zob, iz katerih so z naprednimi metodami uspeli izločiti in razbrati genom bakterije. Analize so pokazale, da so vsi preminuli nosili skoraj identične seve, kar potrjuje, da je prav Y. pestis kosila v središču Bizantinskega imperija.
Znanstveniki poudarjajo, da so stoletja lahko zgolj sklepali na osnovi zapisov kronistov, ki so opisovali množične smrti in razdejanje. Neposrednih bioloških dokazov pa vse doslej ni bilo. "Našli smo manjkajoči del sestavljanke," je dejal soavtor študije Rays HY Jiang z univerze Južne Floride.
Najdba v Jerashu se ujema z zgodovinskimi pričevanji o nenadnih, silovitih izbruhih, ki so mesta spremenili v množična pokopališča. Tam, kjer je bil nekoč prostor zabave in druženja, je nastala množična grobnica, kar kaže, kako neizprosno je bolezen preplavila urbana središča.
Sočasna raziskava, objavljena v reviji Pathogens, razkriva, da kuga ni enkratna zgodovinska anomalija. Bakterija Y. pestis je med ljudmi krožila že tisočletja pred Justinianovo kugo, kasnejši izbruhi – od črne smrti v 14. stoletju do posameznih primerov, ki se pojavljajo še danes – pa niso izvirali iz ene same "matične linije", temveč so se sprožali znova in znova iz naravnih živalskih rezervoarjev.
To potrjuje, da pandemije niso izolirani dogodki, temveč se vračajo, ko se združijo pogoji, kot so gostota prebivalstva, trgovina, selitve in okoljske spremembe. "S kugo se ukvarjamo že tisočletja in ljudje zaradi nje še vedno umirajo," opozarja dr. Jiang. "Tako kot covid, se bakterija nenehno razvija, popolnega izkoreninjenja pa ni mogoče doseči." Odkritje najstarejše genetske sledi kuge je zato več kot zgodovinska zanimivost. Je tudi opomin, da človeštvo še vedno živi z istimi grožnjami, ki so zaznamovale preteklost.
Novo na Metroplay: 8 nasvetov, kako v spalnici spodbuditi ljubezen I Tanja Glažar