Znanstveniki so na dno morja spustili robotizirano plovilo, ob ogledu posnetkov pa jih je presunilo, saj so odkrili nekaj, česar človeštvo doslej še ni videlo.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki raziskuje dno južnega oceana, je odkrila bitje, kakršnega svet še ni videl. Na več kot 3600 metrih globine, v jarku blizu otoka Montagu pri Antarktiki, so kamere robotiziranega plovila ROV SuBastian ujele prizor, ki ga lahko opišemo le kot srhljivo čudo narave. Naleteli so namreč na novo vrsto mesojede spužve, poimenovano "spužva smrtne krogle".
Ta nenavadni organizem, znanstveno razvrščen v rod Chondrocladia, ima več dolgih, razvejanih okončin, ki se končajo v želejastih sferah, prekritih z mikroskopskimi kavlji, ki so popolna past za drobne morske rake, amfipode in druge neprevidne živali. Ko se plen zaplete v njene "rože smrti", ga spužva počasi posrka in prebavi živega.
Do sredine devetdesetih let je veljalo, da so spužve neškodljivi filtratorji, ki iz vode zajemajo drobne delce hrane. Toda leta 1995 so raziskovalci v jamo ob francoski obali pri La Ciotatu prvič naleteli na spužvo, ki lovi - Abestopluma hypogea. Zdaj, skoraj 30 let pozneje, se zgodovina ponavlja, toda tokrat v najbolj nedostopnih globinah planeta.
Ekspedicijo je vodil inštitut Schmidt Ocean Institute v sodelovanju z organizacijo The Nippon Foundation–Nekton Ocean Census, ki želi sistematično kartirati življenje v morskih globinah. Od začetka odprave aprila 2023 so raziskovalci posneli tisoče ur videa, zbrali več kot 2000 vzorcev živali in odkrili že 30 novih vrst, med njimi tudi črni koral, oklepne morske črve, nenavadne školjke ter to orjaško, mesojedo spužvo.
"Oceani še vedno skrivajo večino svojega življenja," je pojasnila Michelle Taylor, vodja znanstvene ekipe, in dodala: "Če smo že v prvih analizah odkrili 30 novih vrst, to pomeni, da večina morskega sveta sploh še ni raziskana."
Spužva smrtne krogle je za zdaj brez uradnega znanstvenega imena, a raziskovalci so prepričani, da odpira povsem novo poglavje v razumevanju evolucije morskih organizmov. S pomočjo genetske tehnologije bodo zdaj poskušali ugotoviti, kako je ta hladnokrvni plenilec nastal in koliko sorodnikov še čaka, skritih v globinah. "Ko gledate posnetek te spužve, imate občutek, da ne gledate živali, ampak nekaj tujega, skoraj nezemeljskega," je slikovito dejal eden od članov odprave..
