Znanstveniki bijejo bitko s časom, da bi razkrili osupljivo skrivnosti potopljenega sveta, še preden ga prekrije sodobna tehnologija.
Ko zremo v Severno in Baltsko morje, vidimo le sivo modrino in valove. A če bi zavrteli čas nazaj za nekaj tisočletij – natančneje v obdobje med letoma 8000 in 6000 pred našim štetjem – bi bil pogled povsem drugačen. Tam, kjer danes v glavnem plujejo tovorne ladje in potniški trajekti, so bile nekoč prostrane ravnice, gozdovi in reke. To je bil dom starodavnih civilizacij, ki so zaradi neustavljive sile narave izginile pod vodo.
Zdaj so raziskovalci združili moči v ambicioznem projektu, da bi ta izgubljeni svet ponovno odkrili, preden ga za vedno izgubimo zaradi sodobnega razvoja.
Obljubljena dežela prazgodovine
Območje, ki buri domišljijo znanstvenikov, se imenuje Doggerland. Pred približno 8200 leti je bilo to srce Evrope, kopenski most, ki je povezoval današnjo Veliko Britanijo s celinsko Evropo. Raziskovalci pravijo, da je bilo to "najbolj privlačno zemljišče za prazgodovinsko poselitev kjerkoli na celini".
Vendar je konec zadnje ledene dobe prinesel drastične spremembe. "Pred 20.000 leti je bila gladina svetovnih morij za 130 metrov nižja kot danes. S postopnim globalnim segrevanjem in dvigovanjem morske gladine so edinstvene pokrajine, ki so bile tisočletja dom človeškim družbam, preprosto izginile," je v izjavi za javnost pojasnil Vincent Gaffney, vodja ventra za raziskovanje potopljenih pokrajin na univerzi v Bradfordu.
Tekma s časom
Projekt, imenovan SUBNORDICA, v katerem sodelujejo vrhunske univerze in inštituti iz Velike Britanije, Nizozemske in Danske, ima jasen cilj: s pomočjo najnovejše tehnologije raziskati ta potopljena območja. "O ljudeh, ki so živeli na teh velikih ravnicah, ne vemo skoraj ničesar," priznava Gaffney.
A naloga je nujna in mora biti opravljena hitro. Zakaj? Zaradi podnebnih sprememb, ki so paradoksalno nekoč uničile ta svet, danes pa spodbujajo gradnjo na njem.
Morsko dno se namreč pospešeno razvija za namene pridobivanja zelene energije. Gradnja obsežnih polj vetrnih elektrarn na morju je strateška prioriteta Evrope na poti do ogljične nevtralnosti. Vendar pa ti posegi v morsko dno otežujejo delo arheologom. Ko bodo temelji enkrat postavljeni in kabli položeni, bo dostop do starodavnih skrivnosti morda za vedno onemogočen ali uničen.
Kaj točno bodo iskali?
Znanstveniki se bodo osredotočili na potapljaške raziskave, med drugim v zalivu Aarhus na Danskem. Peter Moe Astrup, podvodni arheolog iz danskega muzeja Moesgaard, pojasnjuje: "Ugotavljali bomo, kako razširjena so bila obalna naselja v primerjavi s tistimi v notranjosti in kako so ljudje pred 9000 leti izkoriščali morske vire."
S pomočjo teh podatkov želijo ustvariti zemljevid nekoč poseljenega sveta, ki je danes skrit globoko pod mrzlimi valovi severa. Gre za eno zadnjih velikih belih lis na zemljevidu človeške zgodovine v Evropi. In, kdo ve, morda tudi ključ do razumevanja, kako so se naši predniki soočali z drastičnimi podnebnimi spremembami.
